018-138/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za vzdrževanje melioracijskih sistemov, vzdrževanje kmetijske infrastrukture in sanacija kmetijskih zemljišč in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 2620/03-MKD, z dne 03.03.2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za vzdrževanje melioracijskih sistemov, vzdrževanje kmetijske infrastrukture in sanacije kmetijskih zemljišč ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis. V 4. točki objave javnega razpisa je predvidel oddajo javnega naročila po sklopih in sicer za štiri območja oziroma regije. Vlagatelj je podal prijavo za 4. sklop, to je za Primorsko regijo. Naročnik je dne 03.04.2003 na podlagi vprašanj zainteresiranih ponudnikov poslal dodatna pojasnila vsem, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 5092/03, z dne 05.05.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 34 pravočasnih ponudb. Dne 12.05.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila in seznam usposobljenih kandidatov, št. 4062/03, dne 15.05.2003, pa popravljeno obvestilo o oddaji javnega naročila zaradi pisne pomote, iz katerega je razvidno, da je naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb kot nepravilne izločil 6 ponudb, med njimi tudi ponudbo vlagatelja, ker ni predložil potrdila zahtevanega pod točko A.2. razpisne dokumentacije.

Z dopisom, z dne 20.05.2003, je vlagatelj skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) naročnika zaprosil za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik mu je zahtevan dokument posredoval z dopisom, št. 6041/03-MIT, z dne 23.05.2003, v katerem navaja, da je ponudba vlagatelja izločena kot nepravilna, ker ni predložil potrdila zahtevanega pod točko A.2. razpisne dokumentacije, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Namesto tega potrdila, je vlagatelj predložil le izjavo, da proti â??.. ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, zato naročnik meni, da je ravnal v skladu z določili ZJN-1 in zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 07.06.2003, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi vlagatelj navaja kršitev naročnika, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, ker ni bilo priloženega potrdila sodišča, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Po njegovem mnenju, naročnik ni ravnal pravilno in je kršil ZJN-1. 41. člen ZJN-1, v drugem odstavku, v točki 2. določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. 42. člen ZJN-1 pa določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev in sicer v drugem odstavku v 1. točki navaja, da se za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih na njegovo zahtevo izdajo pristojni organi in to za izpolnjevanje pogojev iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona-izpisek iz sodne ali druge evidence. Vlagatelj navaja, da je ta pogoj dokazoval z potrdili pristojnega davčnega urada in sicer z potrdilom o vpisu v Register samostojnih podjetnikov posameznikov ter potrdilom o poravnanih davkih in prispevkih, kar je v ponudbi tudi navedel in priložil. Po mnenju vlagatelja, sta ti dve potrdili enakovredni potrdilu, ki ga zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji, saj izkazujeta, da vlagatelj izpolnjuje zahtevan pogoj. Zahtevani pogoj vlagatelj izpolnjuje tudi z dokazili pod točko IV., odstavek A./4 (dokazilo o finančnem stanju s.p.) ter odstavek B./12 (izjava ponudnika, da je poravnal vse zapadle obvezne dajatve in poslovne obveznosti). Vlagatelj tako meni, da potrdili davčnega urada izkazujeta enakovredne informacije zato, ker so na Okrožnem sodišču v Kopru pojasnili, da fotokopije o vseh prejetih predlogih o uvedbi prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije nemudoma pošljejo na DU Koper, enako tudi pravnomočne sklepe, na podlagi katerih se izvede izbris iz registra s.p.. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel napačen rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki ni v skladu z ZRPJN, ter da je po obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 12.05.2003 izdal še eno obvestilo o oddaji javnega naročila s popravkom, v katerem ni navedbe o pravici do vložitve zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 4062/03-MKD, z dne 12.06.2003 pozval, naj zahtevek za revizijo skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT naročniku posredoval z dopisom, z dne 19.06.2003.


Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.06.2003, zahteval povrnitev stroškov vloženega zahtevka za revizijo oddaje predmetnega javnega naročila in sicer v višini 100.000,00 SIT, kolikor je znašala taksa.

Naročnik je sprejel sklep, št. 7461/03-MKD, z dne 30.06.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pod poglavjem IV. Oblika ponudbe navedel, da mora biti ponudbena dokumentacija sestavljena tako, da ponudnik priloži zahtevane dokumente in izpolnjene razpisne obrazce. Pod točko A./2 je naročnik zahteval potrdilo, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Z namenom pridobiti čim več ponudb in v pomoč ponudnikom je naročnik pri tej točki navedel, da zahtevano potrdilo izda gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom pristojno okrožno sodišče. Vlagatelj pa je namesto zgoraj omenjenega potrdila predložil lastno izjavo, da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, kar naj bi potrdil s potrdilom pristojnega davčnega urada.

Naročnik nadalje navaja, da je v fazi pregleda ponudbe opravil telefonski pogovor pri pristojnem davčnem uradu in si pridobil informacijo o tem, da samostojni podjetniki,potrdila o tem, da niso v postopku prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, tudi na območju Okrožnega sodišča v Kopru, dobijo pri sodišču. Glede na navedeno, je naročnik mnenja, da je ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja označil kot nepravilno, hkrati pa je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.07.2003, naročnika v skladu z 17. členom ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 08.07.2003 na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in mnenjem v zvezi z zahtevkom za revizijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je še predlagal, naj Državna revizijska komisija v skladu z 11. členom ZRPJN, sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila zaradi narave storitev vzdrževanja melioracijskih sistemov, vzdrževanja kmetijske infrastrukture in sanacije kmetijskih zemljišč, ki se opravljajo prav v tem letnem obdobju.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Obravnavano javno naročilo je naročnik izvedel kot prvo fazo oddaje javnega naročila za vzdrževanje melioracijskih sistemov, vzdrževanje kmetijske infrastrukture in sanacija kmetijskih zemljišč. ZJN-1 v prvem odstavku 19. člena (Oddaja javnega naročila po omejenem postopku) določa, da je omejeni postopek oddaje javnega naročila tisti postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost.

Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik njegovo ponudbo (prijavo) nepravilno izločil iz razloga, ker ni predložil ustreznega potrdila sodišča, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v poglavju IV. Oblika ponudbe v točki A/2 zahteval potrdilo, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. V isti točki je naročnik izrecno opozoril ponudnike, da potrdilo tako gospodarskim družbam kot tudi samostojnim podjetnikom izda pristojno okrožno sodišče in da datum dokumenta ne sme biti starejši od 30 dni od datuma za predložitev ponudb. Nadalje je naročnik v poglavju VIII. Predložitev dokazil o usposobljenosti ponudnika zapisal, da bo usposobljenost preverjal iz dokazil navedenih v VI. točki razpisne dokumentacije ob upoštevanju zahtev iz točke IX. Ugotavljanje sposobnosti (usposobljenosti) ponudnika.
Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je razvidno, da le-ta ni v celoti sledil prej navedenim zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj je v ponudbeno dokumentacijo v zvezi s tem predložil (le) lastno izjavo (dokument z dne 10.04.2003), da zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek v kateri se je skliceval na (sicer pravilno in/ali v skladu s 1. in 3. točko razpisne dokumentacije) predloženi potrdili DURS-a o vpisu v register samostojnih podjetnikov posameznikov in o poravnanih davkih in obveznostih.
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da je do navedenih pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo nehote in/ali zaradi napačnega razumevanja naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, vendar pa je potrebno istočasno ugotoviti tudi, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Na takšno možnost je bil v razpisni dokumentaciji izrecno opozorjen (V. člen razpisne dokumentacije), a je, kot izhaja iz dokumentacije spisa, (vsaj) glede spornega vprašanja ni izkoristil.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje
javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer v višini revizijske takse. Državna revizijska komisija je odločila, da se zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrne kot neutemeljena, saj vlagateljevemu zahtevku za revizijo ni ugodila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran