018-126/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za dobavo 15 kompletov merilnikov alkohola v izdihanem zraku (etilometrov) ter izvedba servisno - tehničnega in uporabniškega šolanja in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.03.2003 sprejel sklep, št. 17123-03-403-29/2003/2, o pričetku oddaje javnega naročila za dobavo merilnikov alkohola v izdihanem zraku (etilometrov). Dne â??. je v Ur.l. RS, št. â??., pod številko objave Obâ??., objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur.l. RS, št. â??, z dne â??., pod št. objave Obâ??, objavil popravek objave javnega razpisa. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 25.04.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele tri ponudbe.

Naročnik je dne 16.05.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je pravočasno, še pred rokom za odpiranje ponudb, z dopisom, z dne 16.04.2003, ponudnikom posredoval dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe.

Vlagatelj je dne 04.06.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga, da naročnik delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer tako, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, z dne 16.05.2003, predmetno javno naročilo odda vlagatelju in mu povrne stroške nastale z revizijo, oziroma podredno, da v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in vlagatelju povrne stroške nastale z revizijo.
Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno in na podlagi arbitrarnega odločanja izločil kot neprimerno in nepravilno.
Vlagatelj zapiše, da je naročnik že v razpisni dokumentaciji (VI. in VII. del: Vrsta, opis in tehnične značilnosti blaga, kakovost, količina, rok dobave in izvedbe šolanja, lokacija dobave, tehnična dokumentacija ter ostale zahteve naročnika) kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je iz tehničnih značilnostih blaga - etilometra iz razpisne dokumentacije evidentno, da jih je naročnik praktično prepisal iz tehničnih karakteristik etilometra, katerega dobavlja izbrani ponudnik. S tem je naročnik kršil temeljna načela ZJN-1, zlasti načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen), načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen) ter določila poglavja 2.5 ZJN-1. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni navedel nikakršnih zahtev glede točnosti ugotovitev oziroma meritev etilometra, ne glede na evetuelno potrebne standardizacije oziroma potrdil o le-tej. Iz navedenega izhaja, da je naročnik že v razpisnih pogojih vnaprej preferiral izbranega ponudnika oziroma blago, ki ga le-ta prodaja, saj po vednosti vlagatelja, etilometrov, ki jih dobavlja izbrani ponudnik, sploh še ni na tržišču v Evropi.
Upoštevaje dodatna pojasnila naročnika (fax dne 16.04.2003), ki jih je le-ta posredoval kot odgovor na vlagateljevo zahtevo (fax dne 14.04.2003), in so postala del razpisne dokumentacije predmetnega javnega razpisa, je etilometer vlagatelja v celoti izpolnjeval vse zahtevane tehnične značilnosti, saj je na predmetni javni razpis oddal pravilno, primerno, pravočasno in popolno ponudbo (zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 25.04.2003) in zato vlagatelj že v tisti fazi ni vložil zahtevka za revizijo.
Vlagatelj v nadaljevanju izpodbija odločitev naročnika v sklepu naročnika o oddaji javnega naročila, št. 17123-03-403-29/2003, z dne 16.05.2003. Vlagatelj trdi, da naročnik v dodatnih pojasnilih (odgovor na vprašanje 8) ni niti določil, ali je teža cca 8 kg določena za celotno napravo z akumulatorjem in tipkovnico, ali zgolj za napravo, pri čemer se dopušča dodatno odstopanje glede teže v zvezi z akumulatorjem in tipkovnico. Ne glede na to, da vlagatelj meni, da je odstopanje za cca 15% glede teže celotnega aparata, nedvomno v okviru, kot ga je določil naročnik (cca 8 kg), je značilnost - teža blaga, kot jo je v dodatnih pojasnilih opredelil naročnik (cca) nedvomno v nasprotju z določili ZJN-1, saj je očitno nezadostno določena in nedvomno dopušča arbitrarno odločanje glede izpolnjevanja zahtevanih pogojev. V zvezi s tem vlagatelj ponovno poudarja, da je odstopanje v teži za cca 15%, glede na pogoje, kot jih je določil naročnik glede teže naprave (cca), nedvomno je v okviru s strani naročnika določenih pogojev oz. zahtevanih tehničnih značilnosti blaga. Vlagatelj tudi opozarja, da na funkcionalnost, operativnost in uporabnost aparata, takšno odstopanje, ob upoštevanju namena aparata in potrebe naročnika, nima prav nikakršnega vpliva. Poleg tega navaja, da je teža aparata odvisna tudi od kapacitete vgrajene baterije, ter da je vlagatelj z namenom zagotoviti čim boljše in čimbolj funkcionalno delovanje, upošteval močnejšo baterijo, ki lahko zagotovi daljše delovanje aparata, brez stacionarnega vira energije, kot ga je določil naročnik v zahtevanih tehničnih značilnosti blaga (1 ura). Vgradnja šibkejše baterije pa bi lahko pomenila tudi znižanje teže celotnega aparata, kar je lahko variantna ponudba vlagatelja.
Vlagatelj še dodaja, da njegov aparat v celoti izpolnjuje s strani naročnika določeno normo OIML R 126 (1998 (E)) in kot dokaz prilaga poročilo državnega metrološkega preizkuševališča iz Evrope, medtem ko aparat izbranega ponudnika uradne standardizacije oziroma poročila nima, saj po vednosti vlagatelja, etilometrov, ki jih dobavlja izbrani ponudnik, sploh še ni na tržišču v Evropi.
Glede na to, da je vlagateljeva ponudba za skoraj 10 mio SIT ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, da je vlagatelj ponudil bistveno daljši garancijski rok od izbranega ponudnika, naročnik pa že uporablja njegove aparate, vlagatelj meni, da je bolj kvalificiran za izvedbo predmetnega javnega naročila od izbranega ponudnika.
Podredno, za primer, da v postopku revizije ne bi bilo ugotovljeno, da je njegova ponudba primerna, pravilna in najugodnejša, pa vlagatelj navaja, da so zahtevani tehnični pogoji glede teže predmetnega javnega blaga, kot jih je določil in kasneje spremenil naročnik (cca), določeni nezadostno in v nasprotju z določili ZJN-1, ter da dopuščajo arbitrarno oziroma samovoljno odločanje o izpolnjevanju tako določenega pogoja, kar je nedvomno v nasprotju z namenom in določili ZJN-1.
Vlagatelj je v stroškovniku navedel: 200 točk za posvet s stranko; 1500 točk za zahtevek za revizijo; 100 točk za korespondenco; 1.230,00 SIT za poštnine, kopije, telâ??; 100.000,00 SIT za takso; 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, z dne 20.06.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da je v opisu tehničnih značilnosti, v točki 1.1 VI. in VII. dela razpisne dokumentacije navedel, da mora imeti naprava med ostalim tudi:
- napajanje z električno energijo 220 V in =12 V ter notranji akumulator z vsaj enourno avtonomijo,
- tipkovnico, integrirano v ohišje naprave (kompaktna izvedba, kjer je tipkovnica vgrajena v del ohišja),
- maksimalna teža naprave do 7 kg.
V drugem odstavku iste točke razpisne dokumentacije je naročnik podal zahtevo, da mora naprava izpolnjevati zahteve OIML R 126 (1998 (E)) ter da mora biti narejena tako, da omogoča mobilno in stacionarno uporabo. V točki 3 VI. in VII. dela razpisne dokumentacije je naročnik tudi navedel, da mora biti naprava v skladu z zahtevami iz Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre (Ur.l. RS št. 27/02). Naročnik dodaja, da je v odgovorih na zahtevo po dodatnih pojasnilih deloval v smeri razširitve kroga potencialnih ponudnikov.
Naročnik poudarja, da je na javnem odpiranju ponudb komisija ugotavljala le fizično prisotnost v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov, ne pa njihove ustreznosti, na kar so bili prisotni predstavniki ponudnikov s strani komisije pred odpiranjem ponudb tudi opozorjeni. Po odpiranju ponudb je naročnik ponudbe še podrobno pregledal ter preveril ustreznost predloženih dokumentov v skladu z zahtevami iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb razpisne dokumentacije in tehnično ustreznost ponujene opreme.
Naročnik je ugotovil, da ponujena oprema vlagatelja tehnično ne ustreza vsem zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, in sicer: teža ponujene naprave je cca 9,2 kg, kar ni v skladu z razpisno dokumentacijo (VI. in VII. del razpisne dokumentacije - točka 1.1 in dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe - dopis št. 17123-03-403-29/2003/, z dne 16.04.2003 - odgovor na vprašanje št. 8), v kateri je zahtevano, da mora naprava imeti akumulator in tipkovnico ter ostale zahtevane komponente ter da je teža naprave cca 8 kg. Vlagatelj je v ponudbi sicer navedel, da je teža naprave cca 8 kg, vendar pa je na zahtevo naročnika po predložitvi tehnične dokumentacije ali prospektov od proizvajalca, iz katere bo jasno in nedvoumno razvidna točna teža naprave z vgrajeno opremo (dodatna pojasnila v zvezi s ponudbo - dopis št. 17123-03-403-29/2003, z dne 07.05.2003), naročniku posredoval dopis proizvajalca, v katerem je le-ta pojasnil, da je teža osnovne enote cca 8 kg, teža naprave z vgrajeno opremo (tipkovnica in akumulator) pa je lahko 15% več - to je cca 1,2 kg več. Teža ponujene naprave vlagatelja torej znaša cca 9,2 kg, kar pa ni več cca 8 kg, temveč cca 9 kg. Glede na vlagateljevo priznanje, da na funkcionalnost, operativnost in uporabnost aparata, ob upoštevanju namena aparata in potrebe naročnika, teža ponujene naprave nad dovoljeno po razpisni dokumentaciji nima prav nikakršnega vpliva, naročnik poudarja, da so tehnične značilnosti naprave, kot so teža, kompaktnost, celovitost, trpežnost, za naročnika zelo pomembne, saj mora biti le-ta izredno mobilna v smislu hitre in lahke demontaže, montaže, prenosa v posamezne tipe vozil in objektov.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, ki ga je naročnik prejel dne 26.06.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.06.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-126/03-21-936, z dne 03.07.2003, skladno z določbo drugega odstavka 17. člena ZRPJN, zaprosila za odstop ponudbene dokumentacije ponudnika â??.., katero je le-ta posredoval kot prilogo v dopisu, z dne 03.07.2003.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-126/03-21-958, z dne 08.07.2003, skladno z določbo tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila â??â?? za strokovno pojasnilo, katerega je le-ta posredoval z dopisom, št. 5000-1/03-3, z dne 09.07.2003.

Državna revizijska komisija je od naročnika, z dopisom, št. 018-126/03-21-963, z dne 08.07.2003, skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zahtevala dodatno pojasnilo, katero je le-ta posredoval z dopisom, št. 17123-03-403-29/2003/14, z dne 11.07.2003.

Državna revizijska komisija je od izbranega ponudnika, z dopisom, št. 018-126/03-21-971, z dne 10.07.2003, skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zahtevala dodatno pojasnilo, katero je le-ta posredoval, skupaj s spremnim dopisom, z dne 14.07.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na kršitev načel ZJN-1 v razpisni dokumentaciji ter v delu, ki se nanaša na določitev teže etilometra (cca 8 kg) v razpisni dokumentaciji in dodatnih pojasnilih, formalno prepozen. Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.
Vlagatelj torej po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča.

Glede vlagateljeve navedbe, da je etilometer, ki ga ponuja, v celoti izpolnjeval vse zahtevane tehnične značilnosti, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 25.04.2003, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l in določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) ne ugotavlja pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb. Glede vsebine zapisnika o odpiranju ponudb je namreč potrebno ugotoviti, da le-ta ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, da je odstopanje v teži za cca 15%, glede na pogoje, kot jih je določil naročnik glede teže naprave (cca), v okviru s strani naročnika določenih pogojev oz. zahtevanih tehničnih značilnosti blaga. Ob presojanju (ne)pravilnosti ocenjevanja naročnika v predmetnem postopku je potrebno ugotoviti, da je naročnik v dodatnih pojasnilih v zvezi s pripravo ponudbe - dopis št. 17123-03-403-29/2003/, z dne 16.04.2003, na vprašanje št. 8, ali je dovoljeno, da je teža aparata ca 8 kg, odgovoril, da je teža naprave lahko cca 8 kg in tako spremenil določbo VI. in VII. dela razpisne dokumentacije, kjer je bila določena maksimalna teža naprave - do 7 kg. Ker je vlagatelj na zahtevo naročnika po predložitvi tehnične dokumentacije ali prospektov od proizvajalca, iz katere bo jasno in nedvoumno razvidna točna teža naprave z vgrajeno opremo, naročniku posredoval dopis proizvajalca, iz katerega izhaja, da je teža osnovne enote cca 8 kg, teža naprave z vgrajeno opremo (tipkovnica in akumulator) pa je lahko 15% več, to je cca 1,2 kg več, je morala Državna revizijska komisija ugotoviti, ali teža cca 9,2 kg še ustreza naročnikovi zahtevi po teži naprave cca 8 kg.
Ker Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št. 83/2001; v nadaljevanju: OZ) rešitve za situacijo, opredeljeno z zgoraj navedenimi dejstvi ne pozna, zanjo ne daje pravne rešitve, v določenih primerih pa OZ odkazuje na uporabo uzanc; gre za običaje, ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir prava. Tako 12. člen OZ določa: "V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama." Tako OZ v citiranem členu določa uporabo uzanc, če se stranki zanje ne dogovorita. Pravila uzanc so pod določenimi pogoji pravna pravila in kot vsa pravna pravila učinkujejo ne glede na to, ali stranki izrazita voljo za njihovo uporabo. Če se stranki za uporabo določenih uzanc ne dogovorita, se pravila uzanc uporabijo za vsa vprašanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da stranki istovrstnega vprašanja nista sami uredili v pogodbi.
Za razlago dopustnega odstopanja teže etilometra, glede na naročnikovo zahtevo - "teža naprave lahko cca 8 kg", je Državna revizijska komisija svojo odločitev, glede te revizijske navedbe, oprla na 121. Splošno uzanco za blagovni promet (Ur.l. SFRJ, št. 15/54), ki glasi: "Če je količina blaga v pogodbi določena s pristavkom "circa", "okoli", "približno" ali podobno, je dopustno odstopanje do največ pet odstotkov (5%) nad ali pod dogovorjeno količino.
Če količina blaga ni določena s takim pristavkom, je dopustno odstopanje do največ dva odstotka (2%) nad ali pod dogovorjeno količin, razen če se količina ne ugotavlja po kosih ali če to nasprotuje naravi kupčije. â??" Iz navedenega izhaja, da je dopustno odstopanje od zahtevane teže etilometra - 8 kg + 5% = 8,4 kg. Ker etilometer vlagatelja presega to težo (8,4 kg), je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je od naročnika zahtevala pojasnilo, na podlagi katerega je preverila, ali je celotna teža etilometra, tudi pri izbranem ponudniku, skupaj s tipkovnico in akumulatorjem, v skladu z določeno dopustno težo. Iz dodatnih pojasnil naročnika izhaja, da ima naprava (instrument) izbranega ponudnika težo 6,82 kg. Sestavni del osnovnega instrumenta je torej baterija (akumulator), tipkovnica in tiskalnik, kar predstavlja celotno težo etilometra - 6,82 kg in je v skladu z zahtevano dopustno težo.

Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo navedel, da naj bi merilnik koncentracije alkohola v izdihanem zraku izbranega ponudnika, ne izpolnjeval zahtev OIML R 126 (1998(E)). Državna revizijska komisija je zaprosila â??.. za strokovno pojasnilo, in sicer, ali je merilnik koncentracije alkohola v izdihanem zraku, Intoxilyzer 8000, proizvajalca Lion Laboratories Limited, Ty Verlon Industrial Estate, Barry, Vale of Glamorgan, CF63 2BE, Wales, United Kingdom, skladen z normo OIML R 126 (1998(E)), ki jo je kot pogoj določil naročnik. Iz strokovnega pojasnila â??.. za meroslovje je razvidno, da ne razpolagajo z dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti ali etilometer izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve mednarodnega priporočila OIML R 126.
Državna revizijska komisija je nadalje zahtevala dodatno pojasnilo od izbranega ponudnika, in sicer, ali je bil OIML certifikat za etilometer Intoxilyzer 8000 izdan, obenem pa ga je pozvala, da predloži OIML certifikat in preizkusno poročilo, ki dokazujeta skladnost tega etilometra z mednarodnim priporočilom OIML R 126 (1998(E)). Izbrani ponudnik je posredoval kopije zahtevanih certifikatov, iz katerih je razvidno, da etilometer Intoxilyzer 8000 izpolnjuje zahteve OIML R 126.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??..

Natisni stran