018-122/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) poâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za lekarno â??. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Obâ??..
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 325.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.05.2002 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila za dobavo in montažo opreme za lekarno â??. ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Obâ??., objavil javni razpis, s predvidenim javnim odpiranjem ponudb dne 19.06.2003 ob 14.00 uri.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 03.06.2003, v katerem navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri merilih za ocenjevanje ponudb zagrešil več nepravilnosti, saj so oblikovana v nasprotju s temeljnimi načeli in sicer v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih sredstev (4. člen Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je pri merilu cena sporno naročnikovo ponderiranje in naj bi bilo prenizko glede na ostala merila ter pri merilu reference sporno dejstvo, da naročnik omejuje referenčne objekte zgolj na lekarne.
Merilo cena po vlagateljevem mnenju ne omogoča gospodarne izbire, saj ga ponderira zgolj s 45 točkami od 100, pa še to v bistveno premalo selektivnem razponu, saj najcenejši ponudnik dobi 45 točk, vsak naslednji pa le po 2 točki manj. Tako je možno, da tretji ponudnik ob 100% dražji ponudbi dobi le 4 točke manj od najcenejšega ponudnika. Merilo cena se tako izkaže za povsem nesmiselnega, saj dejansko cena ne vpliva na izbor oziroma ponudbena cena ne vpliva bistveno na izbor. S tem naročnik krši 4. člen ZJN-1.
Po mnenju vlagatelja je sporno tudi merilo reference, saj naročnik kot edine referenčne objekte priznava reference za lekarne (ne pa morebiti istovrstne objekte) in sicer ne glede na vrednost del, ki so bila izvršena na takšnem objektu. Po oceni vlagatelja ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi, da naročnik ne bi upošteval tudi referenc za sorodne objekte (bolnišnice, medicinske laboratorije, inštitute, specialistične ordinacije ipd.), še zlasti, če je ponudnik takšne objekte izvedel v obsegih investicij velikih vrednosti in s tem izkazal usposobljenost za izvedbo prevzetih del. Naročnik pri postavljenem merilu reference opredeljuje le število referenčnih lekarn, ne pa tudi vrednosti izvršenih del. S tem naročnik krši 5. člen ZJN-1.
Vlagatelj očita naročniku, da s tako postavljenim merilom ne preizkuša dejanske usposobljenosti ponudnikov, ampak omejuje konkurenco med ponudniki in postavlja v prednost ponudnika, ki ga očitno namerava izbrati.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Ob tem zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka po stroškovniku in sicer za zahtevek za revizijo 2500 odvetniških točk v višini 200.000,00 SIT, za materialne stroške 2% v višini 5.000,00 SIT, z 20% DDV v višini 51.000,00 SIT, skupaj 306.000,00 SIT ter takso v višini 80.000,00 SIT in za razpisno dokumentacijo v višini 5.000,00 SIT.

Naročnik je dne 06.06.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da v skladu z 10. členom ZRPJN ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo zoper merila, razen če so ta v nasprotju z zakonom. Vlagatelj pa navaja, da so merila postavljena v nasprotju s temeljnimi načeli, ne navaja pa kršitev drugih določil ZJN-1.V zvezi z merilom cena naročnik zavrača navedbe vlagatelja ter navaja, da je merilo postavljeno realno, upoštevaje razmerje do drugih meril. Poleg tega navaja, da cena v predmetnem postopku ni bistvena oziroma ni nujno nižja cena prednost. Cena je po njegovem mnenju gospodarna do nekega nivoja, bistveni pa so tudi drugi elementi (npr. kvaliteta, rokiâ??). Oprema, ki jo nabavlja naročnik, mora biti tudi funkcionalna in privlačna. V zvezi z merilom reference se je naročnik odločil, da bo pri ocenjevanju upošteval le objekte, v katerih se izvaja lekarniška dejavnost, saj meni, da drugih objektov, ki jih navaja vlagatelj, zaradi specifične dejavnosti ni mogoče primerjati. Naročnik še navaja, da je potrebno lekarne v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniških dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/92) verificirati, pridobiti od Ministrstva za zdravje odločbo, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti. Lekarne so specifične zaradi oficine, prostora, kjer se shranjuje in izdaja zdravila, v katerem je velika frekvenca ljudi, zaposlenih in strank. Lekarne zagotavljajo javno funkcijo - oskrbo z zdravili, kar mora potekati nemoteno. V zvezi z referencami naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da bo ocenjeval objekte podobne vsebine oziroma dela, ki po naravi ustrezajo projektu iz tega javnega razpisa. Glede vrednosti samih del pa naročnik navaja, da ni pomembna, saj ponudnik, ki opremi manjšo lekarno, lahko kvalitetno opremi tudi večjo lekarno in obratno, saj pri teh objektih ni večjega odstopanja. Naročnik tudi zavrača navedbe vlagatelja, da je merila prilagodil enemu ponudniku, saj bo najugodnejšega ponudnika izbral na podlagi meril, ki so samo in izključno strokovna.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sporočila pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.06.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja svoje trditve iz zahtevka za revizijo ter dodatno navaja hipotetičen izračun točk po postavljenem merilu cena, s katerim dokazuje negospodarnost. V zvezi z merilom reference pa vlagatelj vztraja pri tem, da je le-to, še posebej v povezavi z dejansko neselektivno opredeljenim merilom cena, opredeljeno na način, ki pomeni favoriziranje enega izmed ponudnikov in s tem diskriminira druge, ki imajo enake ali celo boljše reference.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 16.06.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji posredoval tudi predlog, da vloženi zahtevek za revizijo deloma ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, tako da dne 19.06.2003 kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede javno odpiranje ponudb. Lekarne namreč izvajajo oskrbovanje prebivalstva z zdravili, kar je javna služba, zato obstaja javni interes za čimprejšnje končanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Tudi ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Citirani zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena.

Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 10. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb in pri izbiri najugodnejše ponudbe, določil naslednja merila:
- Cena maksimalno število točk 45; najcenejši ponudnik dobi 45 točk, vsak naslednji pa 2 točki manj,
- Rok izvedbe maksimalno število točk 20; 60 dni 0 točk, od 59 do 50 dni 10 točk, manj kot 50 dni 20 točk,
- Reference maksimalno število točk 15 točk; do 10 lekarn 5 točk, nad 10 do 20 lekarn 10 točk, nad 20 lekarn 15 točk.
Upoštevale se bodo reference izvajalca na objektih podobne vsebine - oprema lekarn, v zadnjih treh letih, za katere bodo priložena potrdila, ki jih izda naročnik.
- Garancijski rok za pohištvo maksimalno število točk 10; 12 mesecev 0 točk, nad 12 do 24 mesecev 5 točk, nad 24 mesecev 10 točk,
- Druge ugodnosti maksimalno število točk 10, jih ni 0 točk, 1 ugodnost 5 točk, 2 ali več ugodnosti 10 točk.

Državna revizijska komisija se je pri odločanju o predmetnem zahtevku za revizijo, v smislu revizijskih navedb in v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN, omejila zgolj na obravnavo tistih meril, ki jih vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot sporna. Pri tem je, upoštevaje vlagateljeve navedbe, presodila naročnikovo odločitev o merilu cena in ugotovila, da je vlagateljeva navedba, da je naročnik omenjenemu merilu podal premajhno utež (samo 45% od 100%) neutemeljena. Naročnik je namreč pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil v postopku oddaje javnega naročila, avtonomen, v kolikor s tem ne krši določil ZJN-1. Naročnik se tako glede na predmet javnega naročila in obstoječi trg odloči, na podlagi katerih meril bo ocenjeval pridobljene ponudbe in izbral najugodnejšega ponudnika. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 mu daje možnost, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se je odločil, da bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, po petih merilih, med katerimi pa je cena utežena s 45%. Odločitvi naročnika, da bo merilu cena dal tako težo, ni mogoče ugovarjati, saj ZJN-1 v nobenem svojem določilu ne zahteva od naročnika, da prizna kateremukoli merilu večjo oziroma manjšo vrednost. Odločitev o razmerju med ceno in ostalimi merili torej ni normativno urejena in absolutno sodi v naročnikovo poslovno sfero. O tem pa gre opozoriti, da mora vsako od uporabljenih meril znotraj ekonomsko najugodnejše ponudbe prispevati h gospodarnosti izbire naročnika. Merila naj bi izkazovala naročnikove dejanske potrebe in resnične prednosti ponudbe, kar pomeni, da ni utemeljeno meriti prednosti ponudbe izven dejanskih potreb naročnika. Izbira prave kombinacije meril in njihov pomen, ki ustreza potrebam naročnika, lahko omogoči dejansko ugotavljanje ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ugovarjal tudi načinu uporabe merila cena, ki naj bi bil določen tako, da ne zagotavlja gospodarne porabe sredstev. Za ugotovitev, da je eno izmed meril postavljeno (ne)gospodarno, je potrebno presojati sporno merilo posebej in vsa merila skupaj. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da najcenejši ponudnik dobi 45 točk, vsak naslednji pa 2 točki manj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pri tako določenem načinu uporabe merila cena naročnik ne stimulira ponudnikov k predložitvi nizkih cen, kar pa zagotovo ne more biti v interesu naročnika. Potrebno je ugotoviti, da simuliran primer izračuna točk po spornem merilu, ki ga je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 11.06.2003, realno prikazuje pomanjkljivosti postavljenega merila. Če 3 ponudniki dajo podobno ponudbeno ceno, 4. pa nerealno visoko (npr. 100% višjo) ceno, dobi najcenejši ponudnik 45 točk, 2. najcenejši ponudnik 43 točk, 3. 41 točk, 4. ponudnik, ki je ponudil 100% višjo ceno, pa 39 točk. Najdražji ponudnik bo prejel samo 6 točk manj od maksimalnega števila točk, ki pa jih lahko nadomesti pri drugih merilih. Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da je način uporabe merila cena postavljen tako, da bistveno premalo selektivno vpliva na izbor najugodnejšega ponudnika. še več, ugotoviti gre tudi, da tako postavljen način uporabe merila cena dejansko zmanjša postavljeno utež merila cena (45%), saj je tudi v primeru velikega števila ponudnikov (npr. 10 ponudb), razpon v točkah majhen, saj npr. dobi najdražja ponudba 25 točk, kar pa je še vedno le 20 točk manj od najcenejše ponudbe. Naročnik tako 45 točk, ki jih je namenil za podelitev po merilu cena, razen v primeru 22 ponudb (kar pa glede na predmet javnega naročila ni pričakovano število ponudb), ne more sorazmerno razdeliti tako, da bi le-te podelil v celotnem razponu od 0 do 45 točk. Ob pričakovanem številu ponudb (npr. 5 ponudb), bi lahko naročnik postavil utež temu merilu tudi samo 10%, z maksimalnim številom 10 točk oziroma bi bil vpliv tega merila na izbor najugodnejšega ponudnika enak kot v primeru, da je določil merilu cena 45% utež. Povedano drugače, če vsi ponudniki dobijo od 45 do 35 točk, je to enako, kot če bi naročnik merilu cena postavil 10% utež, kar pa je glede na predmet javnega naročila in v primerjavi z ostalimi merili, ki jih je določil naročnik, vprašljivo tudi s stališča gospodarnosti.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo oporekal tudi naročnikovi odločitvi, da bo pri merilu reference kot referenčne objekte upošteval le lekarne in ne tudi istovrstnih objektov. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da bo upošteval reference izvajalca na objektih podobne vsebine - oprema lekarn, v zadnjih treh letih, za katere bodo priložena potrdila, ki jih izda naročnik. V sklepu, z dne 06.06.2003, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, je le-ta navedel, da se je za tak način ocenjevanja referenčnih objektov odločil zaradi verifikacije lekarne v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti s strani Ministrstva za zdravje. Ponudniki, ki so že opremljali lekarne, naj bi bolje poznali tovrstno opremo, zahteve za lekarniške objekte in na ta način ključno pripomogli k ustrezni verifikaciji lekarne. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da mora omenjene predpise poznati naročnik in jih vključiti v razpisno dokumentacijo preko natančne določitve predmeta javnega naročila oziroma tehničnih specifikacij opreme, ki jo nabavlja. Ponudniki, ki se bodo vključili v postopek oddaje javnega naročila tako, da bodo dali ponudbo, morajo namreč ponuditi točno tisto, kar je naročnik v tehničnih specifikacijah zahteval, v fazi izvedbe javnega naročila pa le-teh niti nimajo več možnosti prilagajati. Državna revizijska komisija še pripominja, da naročnik v razpisni dokumentaciji med zakoni in predpisi izrecno ni omenil predpisov, na katere se sklicuje v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo (Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, Zakon o zdravilih in Pravila dobre lekarniške prakse).

Poleg tega je potrebno ugotoviti, da je naročnik reference v razpisni dokumentaciji opredelil tako kot pogoj in tudi kot merilo. V navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je v točki 3 d.7) od ponudnikov zahteval, da predložijo spisek referenc, to je najvažnejših opravljenih del v zadnjih treh letih. Ponudniki morajo navesti najmanj 3 dela, ki po naravi del ustrezajo projektu iz tega javnega razpisa - obvezno mora biti spisek referenc vezan na opremo lekarn. Neizpolnjevanje pogoja ima za posledico izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka, saj je taka ponudba nepravilna (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave). Naročnik je že s tem zagotovil, da bo kot pravilne ponudbe ocenjeval le tiste ponudnike, ki so izpolnili navedeni pogoj za usposobljenost v skladu z 41. členom ZJN-1. Naročnik sicer lahko opredeli reference tudi kot merilo v okviru pojma ekonomsko najugodnejše ponudbe, predvsem v primerih, ko je narava predmeta javnega naročila ali v javno naročilo vključenih tveganj takšna, da jih skuša naročnik zmanjšati na zanj sprejemljivo raven. Vlagatelj ne oporeka temu, da je naročnik reference uporabil kot merilo, vendar pa meni, da so referenčni objekti določeni preozko oziroma niso vrednostno opredeljeni. Naročnik bo namreč kot referenčne objekte upošteval le lekarne, ne pa tudi drugih sorodnih objektov. Državna revizijska komisija ob upoštevanju tega, da je naročnik reference postavil primarno kot pogoj, ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe utemeljene. Ugotoviti je namreč potrebno, da je (oziroma bi moral biti) predmet javnega naročila natančno definiran (zaradi česar gre zavrniti naročnikovo ugovarjanje, da mora ponudnik poznati predpise s tega področja) ter da je kot pogoj za usposobljenost ponudnikov določena tudi zahteva po najmanj 3 referencah, vezanih na opremo lekarn (s tem si je naročnik zagotovil, da bo ocenjeval ponudnike, ki so na tem področju že delali in so v skladu z njegovimi zahtevami usposobljeni na tem področju). Ocenjevanje na podlagi tako postavljenega merila reference pa po mnenju Državne revizijske komisije ne bi še v večji meri pripomoglo h kvalitetnejšemu izboru, predvsem pa ni mogoče trditi, da je taka postavitev merila glede na dejanske okoliščine še objektivno opravičljiva.

ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena med drugim določa, da morajo merila prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Temeljno načelo javnega naročanja načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, določeno v 5. členu ZJN-1, od naročnika namreč zahteva, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti pa ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril. Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, sicer ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja vseh ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki, ampak zahteva, da imajo ponudniki pri ponujanju blaga ali storitev enakopraven položaj, da imajo pod enakimi pogoji enako možnost pridobiti predmetno javno naročilo. ZJN-1 v 7. členu še posebej določa načelo enakopravnosti in sicer v prvem in drugem odstavku določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik." Naročnik sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Naročnik s svojo obrazložitvijo, zakaj je določil, da bo kot referenčne objekte upošteval le lekarne in ne tudi drugih sorodnih objektov, Državne revizijske komisije ni prepričal v tem, da je merilo objektivno opravičljivo. Pritrditi gre vlagatelju, da je merilo reference, še posebej v povezavi z dejansko neselektivno opredeljenim merilom cena, opredeljeno na način, ki diskriminira ponudnike, ki imajo enake ali celo boljše reference. Zato Državna revizijska komisija meni, da je utemeljena navedba vlagatelja, da je naročnik s tako postavljenim merilom ravnal diskriminatorno in kršil določilo 5. člena ZJN-1.

Glede na ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi s določenim načinom uporabe merila cena in omejevanjem ponudnikov pri merilu reference, je potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti. Naročnik pa mora ob ponovitvi javnega razpisa upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije in merila določiti tako, da bo zagotovil spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo deloma ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, kot jih je opredeljeno navedel v zahtevku za revizijo. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške takse v višini 80.000,00 SIT (čeprav je le-ta vplačal takso v višini 100.000,00 SIT). Za sestavo revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00) priznala 2000 odvetniških točk, z 20% davkom na dodano vrednost v višini 240.000,00 SIT in 5.000,00 SIT za materialne stroške povezane s sestavo zahtevka za revizijo, skladno s 15. členom Odvetniške tarife. Višja stroškovna zahteva vlagatelja in sicer 500 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka se zavrne, zahteva za povračilo 5.000,00 SIT za razpisno dokumentacijo pa se zavrne iz razloga, ker le-to ne sodi med stroške, ki so povezani z revizijskim postopkom. Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 325.000,00 SIT.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran