018-119/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvajanje čiščenja poslovnih prostorov državnih organov na različnih lokacijah in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.03.2003 sprejel sklep, št. 363-04-1/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvajanje čiščenja poslovnih prostorov državnih organov na različnih lokacijah. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Obâ??. in v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Obâ?? (popravek datuma za predložitev ponudb ter datuma javnega odpiranja ponudb). Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 363-04-1/2003, z dne 14.05.2003, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe.
Naročnik je dne 20.05.2003 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 363-04-1/2003, v katerem ugotavlja, da je za predmetno javno naročilo prejel štiri pravočasne ponudbe, ki pa so nepravilne. Naročnik nadalje ugotavlja, da glede na določbo 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) niso izpolnjeni pogoji za oddajo predmetnega javnega naročila. Zaradi navedenega se je naročnik odločil, da bo izvedel postopek s pogajanji v skladu z 20. členom ZJN-1. Naročnik dodaja, da je na podlagi 13. točke navodil ponudnikom, ki določajo izločitvene kriterije, iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila izločil vlagateljevo ponudbo iz razloga navajanja neresničnih podatkov v ponudbi za javno naročilo iz leta 2001, zato le-tega ne bo povabil k pogajanjem. Namreč, v zvezi z navedenim izločitvenim pogojem je bila del razpisne dokumentacije tudi priloga št. D/1 (izjave ponudnika pod kazensko in materialno odgovornostjo), ki je v točki št. 2 od ponudnika zahtevala izjavo, da je le-ta v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal resnične podatke. Vlagatelj je sprejel pogoje razpisne dokumentacije, saj je le-te podpisal in žigosal. Navedeno izjavo je vlagatelj prav tako podpisal in žigosal in s tem pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdil naročniku, da mu je v dosedanjih postopkih javnih naročil, v svojih ponudbah, navajal samo resnične podatke, kar pa ni res.

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj dne 30.05.2003 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila navedel razloge zaradi katerih je zavrnil vse prejete ponudbe kot nepravilne in seznanil ponudnike s tem, da bo za oddajo predmetnega javnega naročila izvedel postopek s pogajanji v skladu z 20. členom ZJN-1. Ob tem je naročnik navedel, da vlagatelja ne bo povabil k navedenemu postopku iz razloga navajanja neresničnih podatkov v ponudbi za javno naročilo iz leta 2001. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik pri pregledu njegove ponudbe ugotovil napačno izpolnitev predračuna ter se obenem postavil na stališče, da je zato njegova ponudba nerealna. Vlagatelj nadaljuje, da v kolikor je naročnik dvomil v realnost njegove ponudbe, bi ga lahko skladno s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pozval k pojasnitvi ponudbe. Vlagatelj meni, da je naročnik v navedenem primeru ravnal diskriminatorno, saj mu ni dal možnosti dodatne obrazložitve njegove ponudbe.
Vlagatelj nadaljuje, da je bil v postopku oddaje javnega naročila iz leta 2001, na katerega se naročnik sklicuje pri izločitvi njegove ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, izbran kot najugodnejši ponudnik. Zaradi takrat vloženega zahtevka za revizijo je naročnik v celoti razveljavil navedeni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj priložil referenčno potrdilo, ki ni ustrezalo dejanskemu stanju. Vlagatelj dodaja, da je naročniku pojasnil pisno in ustno, zakaj je prišlo do napake v njegovi ponudbi. Vlagatelj nadaljuje, da je v dopisu, z dne 18.07.2001, naročniku med drugim navedel: "Po prejemu vašega poziva, da z ustreznimi dokazili potrdimo reference, ki smo jih predložili ponudbi, smo kopijo naše ponudbe ponovno pregledali in ugotovili, da je pri priloženih potrdilih prišlo do neljube pomote. Delavka, ki je sestavljala ponudbo je namreč kot referenco pomotoma navedla pogodbo, do realizacije katere pa ni prišlo, kar smo vam tudi poskušali pojasniti v telefonskem razgovoru in seveda za to neljubo pomoto nositi tudi vso odgovornost in odstopiti kot izbrani ponudnik na razpisu.".
Nadalje vlagatelj tudi navaja, da je v mesecu februarju leta 2003 oddal ponudbo na javni razpis (Uradni list RS, št. â??, z dne â??., Obâ??), kjer je bilo v razpisni dokumentaciji tudi navedeno, da bo ponudba izločena, če je ponudnik v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal neresnične podatke. Vlagatelj dodaja, da naročnik njegove ponudbe ni izločil, v obvestilu o oddaji zadevnega naročila pa je navedel, da je vlagateljeva ponudba pravilna in izpolnjuje vse postavljene pogoje. Zaradi navedenega vlagatelju ni jasno kdaj, kako in zakaj se naročnik enkrat odloča, da njegova ponudba pri enem razpisu ustreza kriterijem in zahtevam naročnika, pri drugem razpisu pa ne ustreza. S tem ravna naročnik diskriminatorno, vlagatelja postavlja v neenakopraven položaj do ostalih ponudnikov, obenem pa mu onemogoča sodelovanje v postopku s pogajanji za oddajo predmetnega javnega naročila, za katerega le-ta izkazuje interes.
Vlagatelj dodaja, da lahko naročnik poleg zakonsko določenih pogojev določi še dodatne razpisne pogoje, vendar pa morajo biti le-ti smiselno povezani s predmetom in obsegom javnega naročila, zato naj bi se ti pogoji nanašali predvsem na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti ponudnika za izvedbo konkretnega javnega naročila. Prav tako se vlagatelj strinja s tem, da lahko naročnik določi kot pogoj za sodelovanje na razpisu tudi negativne reference, vendar pa bi morale biti le-te po njegovem mnenju vezane na samo izvedbo del, na podobna oziroma istovrstna dela, ter časovno omejene in izkazane z ustreznimi listinami. Zato vlagatelj meni, da bi moral naročnik predložiti vsa dokazila, ki kažejo na neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti po pogodbah v določenem časovnem obdobju. Poleg navedenega ZJN-1 v 43. členu med drugim določa, da mora biti obseg zahtevanih podatkov o referencah omejen na predmet javnega naročila, zato je vlagatelju še bolj nejasno, zakaj je naročnik pri enem javnem razpisu pod istimi pogoji njegovo ponudbo obravnaval kot pravilno, pri drugem razpisu pa jo je kot nepravilno izločil. Vlagatelj domneva, da se je naročnik odločil za njegovo izločitev šele po opravljenem ocenjevanju ponudb, saj je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da je bila njegova ponudba cenovno najbolj ugodna.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni svojo odločitev v delu obrazložitve v katerem navaja ponudnike, ki jih bo povabil k postopku s pogajanji in tudi njega povabi k sodelovanju pri predmetnem javnem naročilu. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imel s tem revizijskim postopkom, in sicer 100.00,00 SIT za takso (potrdilo o plačilu takse je vlagatelj priložil dne 02.06.2003) in 72.759,34 SIT za pripravo zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 05.06.2003 izdal sklep, št. 363-04-5/2003, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bila v zvezi z navedenim izločitvenim pogojem del razpisne dokumentacije tudi priloga št. D/1 (izjave ponudnika pod kazensko in materialno odgovornostjo), ki je v točki št. 2 od ponudnika zahtevala izjavo, da je le-ta v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal resnične podatke. Vlagatelj je sprejel pogoje razpisne dokumentacije, saj je le-te podpisal in žigosal. Navedeno izjavo je vlagatelj prav tako podpisal in žigosal in s tem pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdil naročniku, da mu je v dosedanjih postopkih javnih naročil, v svojih ponudbah, navajal samo resnične podatke. S predmetno izjavo je vlagatelj ponovno navedel neresnične podatke.
Naročnik še dodaja, da so bile vse navedbe, vezane na postopek oddaje javnega naročila v letu 2001, nedvoumno razjasnjene že ob obravnavi postopka iz leta 2001 in ne morejo biti predmet ponovne obravnave v tem revizijskem postopku.
Naročnik dodaja, da je navedba vlagatelja, da na istovrstnem postopku oddaje javnega naročila ni bil izločen (objava javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., Obâ??.), pravilna. Vendar pa je potrebno dodati, da je v navedenem postopku bilo pomotoma spregledano navedeno dejstvo o navajanju neresničnih podatkov in zato vlagateljeva ponudba ni bila izločena iz nadaljnje obravnave. Hkrati pa naročnik še dodaja, da se v tem postopku presojajo izključno dejstva, vezana na javno naročilo, ki je predmet tega revizijskega postopka in ne navedbe glede prejšnjih javnih naročil naročnika.
Naročnik poudarja, da ima pravico do pregleda in primerjave vseh ponudb, prispelih na javno naročilo, ne glede na dejstvo, da so določene ponudbe nepravilne in jih je kot take potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka. Ob pregledu ponudbe vlagatelja je bilo ugotovljeno, da je ponudnik nepravilno izpolnil predračun, hkrati pa ponudil 28.744,6 brezplačnih ur za predvideno trajanje pogodbe (ali drugače: zaposlenih 23 izvajalcev/čistilk, čistilcev/storitev čiščenja za 8 ur na povprečje 21 delovnih dni), kar po naročnikovem mnenju pomeni, da je vlagatelj ponudil delno brezplačno izvajanje storitve in ne neobičajno nizko ceno, saj cena ni navedena, zato ga naročnik ni pozival k obrazložitvi. Ugotovljeno je bilo samo dejstvo, da je v obdobju trajanja pogodbe (8 mesecev), ponujanje brezplačne storitve v prej navedenem obsegu nerealno, vendar pa je bila vlagateljeva ponudba kot nepravilna izločena iz razloga navajanja neresničnih podatkov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.06.2003, na podlagi 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 363-04-1/2003, z dne 12.06.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z vso relevantno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo se nanašajo na utemeljenost naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri izločitvi vlagateljeve ponudbe ravnal v skladu z določbami ZJN-1.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v 10. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb določil: "Vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu s to razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev za udeležbo, bodo izločene." Naročnik je nadalje v 13. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb med ostalimi izločilnimi pogoji navedel, da bo ponudba izločena tudi v primeru: "â??če je ponudnik v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal neresnične podatke." Naročnik je nadalje v "Obrazcu za ugotavljanje usposobljenosti in navodilih o načinu dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnika", ki je sestavni del razpisne dokumentacije med drugim določil, da bo ugotavljal usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila tudi tako, da bo preveril ali je ponudnik v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal resnične podatke. V nadaljevanju istega obrazca je naročnik opredelil, da bo navedeno zahtevo preveril iz izjave ponudnika, da je v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal resnične podatke in iz podatkov s katerimi naročnik že razpolaga.
Iz vlagateljeve razpisne dokumentacije je razvidno, da je ta predložil tudi izjavo (priloga št. D/1), ki je sestavni del razpisne dokumentacije in v kateri je v 2. točki navedeno: "Izjavljam, da je naše podjetje v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajalo resnične podatke." Naročnik pa razpolaga s podatkom, da je vlagatelj leta 2001, ko je sodeloval na javnem razpisu, ki ga je objavil naročnik navajal neresnične podatke glede referenc za izvedbo javnega naročila. Navedeno je naročnik ugotovil v postopku revizije navedenega javnega naročila, o čemer ni spora med vlagateljem in naročnikom. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo, z dne 30.05.2003, ne oporeka naročnikovi trditvi, da je na javnem razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod št. objave Obâ??., v svoji ponudbi navajal neresnične podatke, ki se nanašajo na reference za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 30.05.2003, namreč povzema tok dogodkov in navaja del svojega dopisa, z dne 18.07.2001, v katerem naročniku priznava, da je ob ponovnem pregledu kopije njegove ponudbe ugotovil, da je kot referenco navedel pogodbo, ki ni bila realizirana. O navedenem se je Državna revizijska komisija prepričala z vpogledom v relevantno dokumentacijo navedenega javnega naročila (pisno priporočilo-referenca, z dne 08.05.2001, nadalje dopis podjetja â??.., glede vlagateljeve sporne reference, nadalje vlagateljev dopis, z dne 05.07.2001, nadalje naročnikov sklep, št. 363-042/01, z dne 10.07.2001, in vlagateljev dopis, z dne 20.07.2001). Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da navedeno dejansko stanje med naročnikom in vlagateljem ni sporno.
Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Naročnik pa je (kot že navedeno) v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji na več mestih opozoril ponudnike, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, pri čemer je v razpisni dokumentaciji celo natančno opisal razloge, zaradi katerih bodo ponudbe izločene kot nepravilne - med temi pa je izrecno navedel tudi, da bo ponudba izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila v primeru, če je ponudnik v zadnjih treh letih naročniku v ponudbah navajal neresnične podatke.
V razpisni dokumentaciji je jasno opredeljeno kdaj bo ponudba izločena, zato je v tej fazi oddaje predmetnega javnega naročila potrebno ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zato je naročnik v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in ga za razliko od ostalih ponudnikov ni vključil v predviden postopek s pogajanji, saj pomanjkljivosti v njegovi ponudbi tudi v postopku s pogajanji ni mogoče popraviti. Namreč, ob določbi razpisne dokumentacije, ki je predmet obravnave v tem revizijskem postopku, nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče sanirati tako, da bi le-ta postala pravilna. Za izpolnjevanje tega pogoja v odprtem postopku je namreč značilno, da je njegovo izpolnjevanje mogoče presojati zgolj na izključujoč način. Presoja pa je vezana na objektivno dejstvo (ki je med strankama nesporno) in je v postopku s pogajanji ni mogoče opraviti na drugačen način, kar je značilno za ostale pogoje in razloge za nepravilnost ponudb ostalih ponudnikov, ki jih je mogoče odpraviti s predložitvijo ustreznih dokumentov. Razlog za nepravilnost vlagateljeve ponudbe pa je takšne narave, da ga v tej fazi postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka ni več mogoče odpraviti.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na samo določitev spornega pogoja v razpisni dokumentaciji, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s strani vlagatelja očitana kršitev ZJN-1 v smislu določil ZRPJN prepozna. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Tako bi Državna revizijska komisija lahko presojala utemeljenost te revizijske navedbe glede smiselnosti spornega pogoja (ki sam po sebi ne pomeni presoje negativnih referenc), le v primeru, da bi bila izpostavljena pravočasno, torej pred naročnikovo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma zavrnitvi vseh ponudb v odprtem postopku, saj naročnik vsebine razpisne dokumentacije v postopku s pogajanji bistveno ne sme spreminjati. Vlagatelj bi torej moral očitano kršitev uveljavljati najkasneje do dneva odločitve naročnika o oddaji javnega naročila oziroma zavrnitvi vseh ponudb kot nepravilnih. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je s strani vlagatelja zatrjevana kršitev 54. člena ZJN-1, neutemeljena. Iz prej navedenih ugotovitev izhaja, da je izločitev vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila pogojena že z neizpolnjevanjem pogoja iz 13. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, zato se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da bi naročnik pred morebitno izločitvijo njegove ponudbe v konkretnem primeru moral ravnati v skladu s 54. členom ZJN-1. Namreč, morebitno presojanje neobičajno nizke cene (53. člen ZJN-1) oziroma zahteva za dodatna pojasnila ponudbe (54. člen ZJN-1), bi bila v konkretnem primeru brezpredmetna, saj je vlagateljeva ponudba nepravilna že zaradi prej navedenih dejstev.

Državna revizijska komisija se tudi strinja z naročnikom, da so predmet tega revizijskega postopka lahko samo dejstva, ki se nanašajo na ta postopek oddaje javnega naročila, vlagatelj pa bi lahko navedbe, da je bilo podobno v prejšnjem postopku pa ga naročnik ni izločil, zatrjeval v prejšnjem postopku in ne v tem.
Glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri presoji pravilnosti njegove ponudbe v enem izmed prejšnjih postopkov oddaje javnega naročila (objava javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., št. objave Obâ??.), je potrebno ugotoviti, da vsak posamezen postopek oddaje javnega naročila prestavlja samostojen postopek, v katerem je tudi mogoče (pravočasno!) uveljavljati pravno varstvo zoper morebitne naročnikove kršitve pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je glede na določbe ZRPJN pristojna za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je (pravočasno!) vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da so predmet tega revizijskega postopka lahko samo dejstva, ki se nanašajo na ta postopek oddaje javnega naročila. V kolikor vlagatelj meni, da je v navedenem postopku oddaje javnega naročila naročnik kršil predpise, ki urejajo javno naročanje, je imel možnost vložitve zahtevka za revizijo zoper konkreten postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter stroške priprave zahteve za revizijo v višini 72.759,34 SIT. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran