018-116/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo aparata - sistem za hemokulture in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo pred Državno revizijsko se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo (pritožba z dne 05.06.2003) se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javni razpis za dobavo aparata - sistem za hemokulture v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod številko objave Ob-â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.03.2003, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 3 pravilne ponudbe. Naročnik je dne 18.03.2003 izdal sklep o izbiri izvajalca, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 27.03.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja zmotno uporabo materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev določb postopka o javnih naročilih. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.03.2003, razvidno, da so bile vse tri ponudbe pravilne in da so vse tri ponudbe vsebovale vso potrebno dokumentacijo, ki je zahtevana v razpisni dokumentaciji. Zato je izdani sklep v direktnem neskladju z navedeno ugotovitvijo komisije in ne odraža pravega dejanskega stanja ter je nezakonit. Iz obrazložitve sklepa tudi ni razvidno, kako je naročnik ocenil posamezne ponudbe glede na predvidene kriterije. Iz priloge, ki vsebuje točkovanje posameznih ponudnikov izhaja, da je naročnik pri točkovanju aparata in štirih vrst stekleničk hemokultur nepravilno izračunal število točk izbranega ponudnika. Na ta način je izbrani ponudnik zbral 139,71 točk namesto pravilnih 139,66 točk. Naročnik je s takšnim načinom točkovanja prikrajšal vlagatelja iz tega naslova za 0,32 točke, saj je vlagatelj zbral 139,98 točk. Naročnik je pri seštevku vseh točk število točk zaokrožil na celo število. Glede na to, da je pri točkovanju aparata in posameznih vrst stekleničk hemokultur uporabil izračun na dve decimalni mesti, bi moral naročnik tudi v končnem seštevku vseh točk uporabiti izračun na dve decimalni mesti.
Naročnik mora po prepričanju vlagatelja pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena. V konkretnem primeru pa je naročnik ravnal prav nasprotno, ko je za vlagatelja postavil neke nove pogoje, ki niso bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Tehnične specifikacije aparata niso bile definirane v razpisni dokumentaciji, vendar jih je vlagatelj naročniku vseeno posredoval, ob tem pa poudarja, da je poslal naročniku reklamni material proizvajalca, vendar ima ta material zelo natančno tehnično specifikacijo aparata, kar pa je naročnik očitno namerno spregledal.
Popolnoma brez osnove je tudi očitek, da vlagatelj ponuja naročniku dva aparata, kar zahteva v laboratoriju več prostora. Takšno razmišljanje naročnika je po vlagateljevem mnenju zmotno, saj gre sistemsko za en aparat, ki pa se tehnološko deli na dva dela, ki nosita dve različni tehnični označbi 9240 in 9210. Tako ni res, da bi zato aparat potreboval več prostora. Dimenzije prostora, potrebnega za aparat, sploh niso zahtevane v razpisni dokumentaciji. Naročnik je s tem zopet kršil določbe Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). V dodatno poslanih tehničnih zahtevah naročnika je določen le sistem za 360 kapacitet in natančno to je vlagatelj tudi ponudil.
Naročnik nepravilno očita vlagatelju, da v ponudbi ni navedel odzivnega časa v primeru okvare aparata. Naročnik v razpisni dokumentaciji izjave o servisiranju ni zahteval, vendar je vlagatelj takšno izjavo vseeno priložil v svoji dokumentaciji. Naročnik je očitno prezrl ta dokument, ki bi ga moral glede na navedeno upoštevati pri točkovanju vlagateljeve ponudbe, kar bi zanj pomenilo skupaj več točk kot jih je dosegel izbrani ponudnik in bi že na tej podlagi postal najboljši ponudnik.
Vlagatelj se tudi ne more strinjati z ugotovitvami naročnika, da iz reklamnega materiala vlagatelja ni razvidno, da je možno aparat uporabiti v transfuziologiji in da je možna kontrola sterilnosti v farmacevtski in prehrambeni industriji, kar bi omogočalo delo tudi na drugih področjih dejavnosti. Iz vlagateljevih navedb izhaja (dopis z dne 14.3.2003 "Zadeva: Pojasnitev v zvezi z razpisom št. Ob-â??, UL RS â??.. - Sistem za hemokulture", stran 5 in stran 9 iz priloge tega dopisa) izhaja njihova namembnost tudi za zahtevana področja.
Vlagatelj nadalje opozarja še na nepravilnost pri točkovanju glivne stekleničke za hemokulture izbranega ponudnika, saj je naročnik pri ocenjevanju dodatnih tehničnih zahtev, ki jih je posredoval naknadno, standardni BactAlert SA/SN steklenički izbranega ponudnika dodelil 10 točk z opombo s strani komisije, da je standardna BacAlert SA/SN steklenička primerna tudi za detekcijo gliv. Vlagatelj dodaja, da je to sicer res, vendar izbrani ponudnik ne more in ni ponudil razpisane, torej deklarirane glivne stekleničke za hemokulture. Proizvajalec, katerega standardno BactAlert SA/SN stekleničko za hemokulture je izbrani ponudnik ponudil kot glivno, sploh ne proizvaja deklarirane glivne stekleničke za hemokulture. Skupno število zbranih točk izbranega ponudnika je v tem delu meril napačno in bi namesto 10 točk moralo znašati 0 točk.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik po ponovni preveritvi pravilnosti postopka vrne postopek v fazo ocenjevanja in svoj sklep o izbiri izvajalca, z dne 18.03.2003 spremeni ter kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja oziroma podrejeno, da naročnik postopek oddaje javnega naročila razveljavi ter vlagatelju povrne vse stroške.
Vlagatelj prilaga potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, z dne 14.04.2003, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in postopek oddaje javnega naročila razveljavil. Vlagatelju se povrnejo stroški javnega razpisa in taksa za postopek revizije javnega naročila.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 18.04.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se ne strinja z odločitvijo naročnika, s katero je postopek oddaje javnega naročila razveljavil ter vztraja pri prvotnem revizijskem zahtevku, da naročnik izbere njega kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisoma, z dne 25.04.2003 in 28.04.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo, skupaj z mnenjem, v katerem naročnik poudarja, da je navedbe iz zahtevka za revizijo proučil in ugotovil, da so te delno utemeljene, to pa v takšnem obsegu, da se je odločil ugoditi predlogu vlagatelja.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-87/03-23-643, z dne 13.05.2003, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikov sklep s katerim je postopek oddaje javnega naročila razveljavil. Na podlagi proučitve takrat predložene dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da bi moral naročnik o zahtevku za revizijo odločiti skladno s 16. členom ZRPJN, o čemer je opisala pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika. Tako je Državna revizijska komisija zapisala, da naj naročnik pri ponovni presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo najprej odloči o primarnem zahtevku ter ob morebitno ugotovljeni in ustrezno argumentirani neutemeljenosti le-tega še o podrejenem zahtevku.

Naročnik je 29.05.2003, skladno s 16. členom ZRPJN, sprejel sklep, s katerim je zahtevek vlagatelja, da ga naročnik izbere kot najugodnejšega, kot neutemeljen zavrnil, ugodil pa je podrejenemu zahtevku vlagatelja in razveljavil postopek oddaje po javnem razpisu za dobavo aparata - sistem za hemokulture. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisu v UR. l. RS, št. â??, z dne â??. natančno navedel, da gre za nabavo 1 kom. aparata - sistem za hemokulture. Kasneje, 17.02.2003, je naročnik, skladno s 25. členom ZJN-1, razpisno dokumentacijo dopolnil in dopolnitve pravočasno pisno posredoval vsem ponudnikom. Ponudniki so bili tako pravočasno seznanjeni s spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije.
Naročnik pripominja, da je dne 17.02.2003, na vprašanje vlagatelja, za kakšno kapaciteto sistema hemokulture gre: ali za 120, 240 ali 360 mest za stekleničke hemokultur, pisno posredoval odgovor, v katerem je natančno opredelil naslednje zahteve:
a. da gre za dobavo 1 kom aparata - sistem za hemokulture kapacitete 360 stekleničk
b. program, ki omogoča povezavo s centralnim računalnikom
c. možnost avtomatske kontrole kvalitete v vsaki delovni celici
č. možnost kontrole stekleničk s TBC v istem aparatu
d. možnost kontrole sterilnosti v transfuziologiji
e. možnost kontrole v farmacevtski in prehrambeni industriji
f. stekleničke hemokultur so: aerobne, anaerobne, glivne, otroške, TBC.
Istega dne, 17.02.2003, je vlagatelj še posebej prosil za razlago postavk pod točkama d in e, saj je ugotovil, da se aparat - sistem za hemokulture becton dickinskon uporablja izključno za detekcijo mikroorganizmov v krvi oziroma primerno sterilnih količinah pacientov.
Naročnik je na zgoraj navedeni vprašanji, dne 17.02.2003 pisno pojasnil, da je med zahteve pravočasno vnesel tudi možnost kontrole sterilnosti v transfuziologiji, farmecevtski in prehrambeni industriji, ker želi, da bi bil aparat kar najbolje izkoriščen in ker namerava v bodoče nuditi usluge tudi na področjih kontrole kakovosti krvnih proizvodov in živilskih proizvodov.
Naročnik dalje navaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil, v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZJN-1, zahtevanih tehničnih podatkov aparata - sistem za hemokulture. Tako naročnik ni mogel oceniti prispele ponudbe in je vlagatelja z dopisom, dne 11.03.2003, ponovno pozval, da pisno predloži zahtevane podatke. Namesto pisnega odgovora, je vlagatelj po faxu, dne 12.03.2003 poslal le prospektni material v angleškem jeziku.
Naročnik pojasnjuje, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije ravnal v skladu s 16. členom ZRPJN in ugotovil, da na podlagi obstoječe dokumentacije ne more oceniti prispelih ponudb glede tehničnih zahtev. Zato je naročnik z dopisom, z dne 21.05.2003, pozval ponudnike, da najkasneje do 28.05.2003 pisno dostavijo potrdilo - certifikat, iz katerega bo nedvoumno razvidno, da ima aparat, ki ga ponujajo, licenco za kontrolo sterilnosti v transfuziologiji, farmacevtski in prehrambeni industriji, sicer bo naročnik smatral, da ponujeni aparat ne izpolnjuje tehničnih zahtev.
Naročnik je v zahtevanem roku prejel ustrezen certifikat ponudnika â??. in â??.., medtem ko je vlagatelj dostavil le dopis s prilogo iz angleškega prospektnega materiala za ponujeni aparat Bactec 9240. Ker vlagatelj certifikata ni priložil, ni izkazal ustrezne licence za dobavo aparature v skladu z zahtevami naročnika in ga le-ta, kljub ugodni cenovni ponudbi, ni mogel izbrati kot najugodnejšega ponudnika, saj ne izpolnjuje pogoja za (tehnično in formalno) ustreznega ponudnika.
Ker naročnik ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb (kot je ugotovil naročnik sta preostala dva ponudnika kapitalsko povezani družbi), je bil tako prisiljen, v skladu s 25. členom ZJN-1, postopek javnega razpisa za dobavo aparata - sistem za hemokulture, razveljaviti.
Naročnik je še zapisal, da je v skladu z določili ZJN-1 zoper sklep možna pritožba na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in sicer v roku 3 dni od prejema tega sklepa.

Vlagatelj je dne 05.06.2003, vložil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnik povsem neutemeljeno zavrnil njegov zahtevek za revizijo kot neutemeljen, saj so bili v konkretnem primeru podani vsi pogoji, da bi bil sam izbran za najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj opozarja na zapisnik o javnem odpiranju ponudb, iz katerega izhaja, da so bile v konkretnem primeru vse ponudbe pravilne in da vsebujejo vso potrebno dokumentacijo, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Res je, da je naročnik v februarju 2003 odgovoril na nekatera vprašanja vlagatelja. V nadaljnjem postopku pa je naročnik izrecno ugotovil, da ima tudi vlagatelj predložene vse ustrezne zahtevane listine. Tako je nevzdržen zaključek naročnika, da je od vlagatelja zahteval tehnične podatke, le-ta pa naj bi mu poslal le prospektni material v angleščini. Naročnik je ravnal v nasprotju z določili postopka, ko je vlagatelja že po javnem odpiranju ponudb obvestil, da mu mora poslati tudi tehnične zahteve za aparat, čeprav je že ob odpiranju ponudb ugotovil, da je dokumentacija popolna. Naročnik je s svojim dopisom vlagatelja pozval naj predloži tehnične specifikacije aparata in prospekte, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti tehnične lastnosti aparata. Ne glede na navedeno, je vlagatelj to tudi storil, sedaj pa mu naročnik očita, da mu je poslal samo prospektni material.
Prav tako je naročnik napačno ugotovil dejansko stanje, saj v svoji obrazložitvi očita vlagatelju, da ni predložil certifikata za sterilnost, ki pa ga v razpisni dokumentaciji sploh ni zahteval. Naročnik bi moral pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bi lahko ponudniki na njeni podlagi pripravili svoje ponudbe, zlasti bi moral naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti kakšne tehnične specifikacije naj ima aparat, ki je predmet razpisa. Naročnik je v konkretnem primeru glede na razpis zadovoljil tej zakonski zahtevi. Specifikacije in materiali, na katere predložitev je vlagatelja pozival v nadaljevanju, pa niso bili predvideni v razpisni dokumentaciji, zato vlagatelj meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo ter določbe postopka v javnih razpisih (pravilno: ZRPJN). Naročnik je tako podal nove zahteve po uspešnem odpiranju ponudb, čeprav je bilo ob tem ugotovljeno, da vse ponudbe vsebujejo vso potrebno dokumentacijo. Vlagatelj še enkrat poudarja, da je podal pravilno ponudbo, saj je bila njegova ponudba pri odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja tako ugotovljena, torej da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija njegovi pritožbi ugodi ter sklep naročnika, z dne 29.05.2003, razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje naročniku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahteva.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je naročnik v sklep, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, zapisal, da lahko ponudniki v roku treh dni vložijo pritožbo na Državno revizijsko komisijo.
Prvi odstavek 17. člena ZRPJN določa, da mora naročnik o svoji odločitvi iz prvega odstavka 16. člena tega zakona v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo se slednji torej ne nadaljuje avtomatično. Iz navedenih določb ZRPJN izhaja, da mora naročnik v pravnem pouku svoje odločitve o revizijskem zahtevku vlagatelja pozvati, naj mu pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Vlagateljevo sporočilo naročniku o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je procesna predpostavka za nadaljevanje revizijskega postopka. Če vlagatelj slednjega ne posreduje ali ga posreduje po tridnevnem roku o dneva prejema naročnikove odločitve, se domneva, da je zahtevek za revizijo umaknjen, revizijski postopek pa se s sklepom ustavi.
Ker pa je vlagatelj ravnal skladno z napotili iz naročnikovega pravnega pouka (Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, kdaj je vlagatelj pritožbo vložil, saj naročnik ne razpolaga s potrebnimi vročilnicami), naročnikovega ravnanja, ki ne temelji na ZRPJN pa ne gre šteti v škodo ponudnikov, je bilo potrebno predmetno pravno sredstvo obravnavati kot vlagateljevo sporočilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Kot je smiselno razbrati iz zahtevka za revizijo in iz sklepa s katerim je naročnik le-tega zavrnil, je spor med strankama v tem postopku v tem ali je ob upoštevanju pravil ZJN-1 potrebno vlagateljevo ponudbo obravnavati kot pravilno (kot trdi vlagatelj) ali kot nepravilno (kot trdi naročnik).

Kljub temu, da je Državna revizijska komisija v obravnavani revizijski zadevi s sklepom št. 018-87/03-23-643, z dne 13.05.2003 odločila, da mora naročnik ravnati skladno s 16. členom ZJN-1, o čemer je podrobno opisala pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika in ga opozorila na vrsto formalnosti, ki jih mora upoštevati pri (ponovnem) odločanju o revizijskem zahtevku, pa se naročnik (zopet) ni izrekel o vlagateljevih očitkih.
Naročnik je namreč v sklepu s katerim je (ponovno) odločal o revizijskem zahtevku ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more oceniti prispelih ponudb. V ta namen je naročnik pozval vse tri sodelujoče ponudnike, da naj najkasneje do 28. 05. 2003 pisno dostavijo potrdilo-certifikat, iz katerega bo nedvomno razvidno, da ima aparat, ki ga ponujajo, licenco za kontrolo sterilnosti v transfuziologiji, farmacevtski in prehrambeni industriji, sicer bo naročnik smatral, da ponujeni aparat ne izpolnjuje tehničnih zahtev.

Ne glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega (naročnik je namreč nepravilnosti, ki jih je storil, sankcioniral s tem, da je v celoti razveljavil obravnavani postopek oddaje javnega naročila), pa Državna revizijska komisija v izogib ponovnim kršitvam s strani naročnika, slednjega opozarja na vrsto nepravilnosti, ki jih je storil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ker se naročnik v sklepu s katerim je odločil o revizijskem zahtevku ni obravnaval vlagateljevih očitkov in ker tudi ni sprejel poročila o oddaji naročila (78. člen ZJN-1), Državna revizijska komisija ni mogla preveriti kako je ocenjeval ponudbe po merilu "cena steklenice z gojiščem". Sklepu o izbiri izvajalca sta namreč priloženi (le) dve tabeli iz katerih izhaja zgolj prikaz točk po posameznih merilih. še več. V razpisni dokumentaciji je naročnik kot eno izmed štirih meril za izbiro najugodnejšega ponudnik določil tudi obravnavano merilo (torej "ceno steklenice z gojiščem", ki mu je podelil 10 točk), iz ocenjevalnih tabel pa izhaja, da je naročnik vrednotil sedem (!) različnih vrst steklenic, od katerih je vsaka (lahko) prejela 10 točk.
Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, zakaj je naročnik podeljene točke, ki jih je prvotno izračunal na dve decimalni mesti "zaokrožil" navzgor in na ta način dopustil, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik prejela enako število točk (140) po vseh merilih skupaj, čeprav je bil vlagatelj deležen 139,98 točk (torej je bil ocenjen bolje od izbranega ponudnika), izbrani ponudnik pa 139,71 točke.

Iz zgoraj navedenega razloga Državna revizijska komisija tudi ni mogla preveriti vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje po merilu "servis", kjer vlagatelj ni prejel nobene točke, čeprav je v ponudbo vključil lastno izjavo, da znaša njegov odzivni čas za odpravo napak največ 8 ur od prijave okvare, merilo samo pa naj bi ponudnika, ki bi ponudil servis "8 ur po prijavi okvare", nagradilo z 20 točkami. Vlagatelj ne le, da pri zadevnem merilu ni prejel nobene točke, pač pa je naročnik v sklep o izbiri celo zapisal, da vlagatelj ni navedel odzivnega časa v primeru okvare aparata.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgoraj ugotovljenimi kršitvami opozarja naročnika predvsem na dve določbi ZJN-1.
Tretji odstavek 50. člena ZJN-1 (Določitev meril) določa, da po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 50. člena).
Določitev meril in njihovo vrednotenje je sicer ena najpomembnejših sestavin vsakega postopka oddaje javnega naročila. Opis meril in njihovo vrednotenje namreč ponudnike vnaprej seznani z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejšega ponudnika. Prepoved spreminjanja meril po objavi javnega naročila (ali po oddaji povabila v omejenem postopku) in zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način, kot so bila opisana in vrednotena) sta namenjeni predvsem objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku.
78. člen ZJN-1 pa določa, da mora naročnik o vsakem oddanem javnem naročilu sestaviti pisno poročilo, katerega minimalna vsebina je določena v prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Poročilo o oddaji javnega naročila iz 78. člena ZJN-1 je namenjeno predvsem zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in s tem posredno tudi zagotavljanju enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov. Navedeno poročilo namreč služi (skupaj s preostalo dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila) kot temeljna podlaga za preverjanje pravilnosti in zakonitosti oddaje konkretnega javnega naročila v morebitnem revizijskem postopku in ga naročnik ni dolžan posredovati ponudnikom. ZJN-1 sklepa o oddaji naročila ne ureja več, temveč namesto njega v drugem odstavku 78. členu določa, da naročnik o vsakem oddanem naročilu sestavi pisno poročilo, na podlagi katerega mora nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika je tako le notranji akt naročnika, naročnik pa s svojo odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika ponudnike, ki so sodelovali v postopku, seznani s pisnim obvestilom o oddaji naročila iz drugega odstavka 78. člena ZJN-1.

Naročnik v sklepu, s katerim je odločal o revizijskem zahtevku, ravno tako ni obravnaval vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na velikost ponujenih aparatov (v sklepu o izbiri izvajalca je zapisal zgolj to, da ponudba dveh aparatov zahteva v laboratoriju večji oziroma višji razpoložljivi prostor).
Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina ne bo le jasna, nedvoumna in razumljiva, temveč bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru, na naročnika povsem utemeljeno nasloviti očitek, da je tako skopo določil in/ali specificiral predmet obravnavanega javnega naročila (naročnik je šele na podlagi vprašanja vlagatelja, poleg zgolj gole navedbe predmeta "dobava aparata: sistem za hemokulture" postavil določene zahteve in/ali tehnične specifikacije v zvezi s slednjim), da je opisano ravnanje povzročilo oddajo po njegovem mnenju nepravilne vlagateljeve ponudbe (naročnik tako na primer ni zapisal kakšen prostor ima na razpolago in/ali kako velike aparate mu lahko ponudijo ponudniki, ravno tako ni prepovedal ponudbe aparata, ki se tehnološko deli na dva dela, torej takšnega, ki ga je ponudil vlagatelj) in situacijo, v kateri je ugotovil, da mu (takšna) razpisna dokumentacija ne omogoča ocenitve ponudb (drugi odstavek 25. člena ZJN-1) .

Do edine vlagateljeve navedbe, do katere se je naročnik v tem revizijskem postopku (vsaj posredno) opredelil, je vlagateljev očitek, da je ponujeni aparat možno uporabiti v transfuziologiji in da je možna kontrola sterilnosti v farmacevtski in prehrambeni industriji. Namesto, da bi navedeni očitek presojal skozi (vnaprej) postavljene zahteve iz razpisne dokumentacije pa je naročnik od ponudnikov dne 21.05.2003 (torej več kot dva meseca od poteka roka za oddajo ponudb) zahteval še predložitev potrdila - certifikata, iz katerega naj bi bilo razvidno, da ima ponujeni aparat licenco za kontrolo sterilnosti v transfuziologiji, farmacevtski in prehrambeni industriji.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem opozarja, da bi pravna varnost ponudnikov in zaupanje v transparentno izvajanje javnega razpisa v vsakem primeru zahtevala, da naročnik vse zanj relevantne okoliščine predvidi že vnaprej in jih kot obvezne pogoje navede in jasno opiše v razpisni dokumentaciji. V nasprotnem primeru naročnik v skladu z določili ZJN-1 nima podlage, da bi takšne okoliščine obravnaval kot izločitvene pogoje v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Ker torej naročnik takšnih pogojev v razpisni dokumentaciji ni navedel, je potrebno ugotoviti, da je bila naročnikova odločitev, da ponudba vlagatelja iz prej navedenih razlogov ni pravilna, sprejeta v nasprotju z določili ZJN-1.

Drugi odstavek 25. člena ureja položaj, ko naročnik po poteku roka za oddajo ponudb (po tem roku torej naročnik ne sme več spreminjati in dopolnjevati razpisne dokumentacije) ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb. V takšnem primeru mora naročnik ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.

Naročnik pa je ravnal popolnoma v nasprotju s prej opisanim členom in je na podlagi ugotovitve, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacija ne more oceniti ponudb, pozval ponudnike k dopolnjevanju ponudb z dokumentom, ki ga prvotno ni zahteval v razpisni dokumentaciji, potem pa (glede na to da mu vlagatelj zahtevanega dokumenta ni predložil) svojo odločitev (nepravilno) oprl na določbo prvega odstavka 76. člena ZJN-1, torej svojo neizbiro pripisal situaciji, v kateri mu nista ostali vsaj dve samostojni pravilni ponudbi.

Glede na vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik bo moral ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere (bodo) predložili dokazila (drugi odstavek 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja vlagatelja, da tvorijo podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili v skladu z ZRPJN (prvi odstavek 12. člena) vloženi in/ali postavljeni pravočasno. Po prejemu odločitve o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni.
Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Smiselno enako velja za dokaze oziroma njihovo predložitev organu, ki odloča o zahtevku za revizijo. Izpostaviti namreč velja, da naročnik in Državna revizijska komisija odločata o utemeljenosti (istega) zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija o istem zahtevku za revizijo ne more odločiti na podlagi drugačnega dokaznega gradiva, kot odloča naročnik.
Glede na zgoraj zapisano se Državna revizijska komisija ni izrekala o navedbah, ki jih je vlagatelj podal (šele) v pritožbi (vloga z dne 05.06.2003), ki je bila šteta kot vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in je slednjo zavrgla (1. alinea prvega odstavka 23. člena ZRPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran