018-115/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup vozila za pobiranje in odvoz komunalnih odpadkov, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 28.04.2003, se zavrže.

3. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave Ob-â??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nakup vozila za pobiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.03.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele štiri ponudbe. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 03.04.2003, ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku ...(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevo za revizijo (pravilno: zahtevek za revizijo), z dne 18.04.2003. V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz nadaljnjega ocenjevanja kot neprimerna, ker naj bi le-ta ne ustrezala v celoti tehničnim specifikacijam.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval nadgradnjo, "ki mora biti izdelana na način, da zagotavlja 100 % tesnjenje brez vzdrževanja", ponudba vlagatelja pa naj bi omogočala zahtevano ( 100 %) tesnjenje le ob pogoju, da se pri vsakem praznjenju tesnilno gumo natančno očisti. To pa naj bi bilo po mnenju naročnika neskladno z zahtevami tehnične specifikacije. Vlagatelj se s temi trditvami naročnika ne strinja in navaja, da je zahtevana tehnična rešitev popolnoma nesprejemljiva kot razlog za izločitev ponudbe. Vlagatelj citira 32. člen Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in zapiše, da je očitno, da je navedeni (dodatni) pogoj "brez vzdrževanja" pripisan zato, da se izloči vlagatelja. Vlagatelj zapiše, da je v preteklosti uspešno izpodbijal naročnikove diskriminatorne pogoje ravno glede varjene nadgradnje in tesnile gume (Odločba Državne revizijske komisije z dne 26.11.2001 ob obravnavi javnega razpisa naročnika z dne 28.09.2001).
Vlagatelj nadaljuje, da naročnik, zato da bi se izognil zakonskim določilom in praksi Državne revizijske komisije, navaja kot izločilni element vzdrževanje.
Vlagatelj meni, da je v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZJN-1, taka (diskriminatorna) določba možna le, če jo predmet pogodbe opravičuje. Naročnik namreč ne sme diskriminirati ponudnikov na podlagi določitve tehničnih specifikacij, saj to pomeni negativno konkurenco med ponudniki. Vlagatelj zapiše, da je povedano po domače - izločiti ponudnika zaradi dejstva, da je njegov produkt po uporabi potrebno natančno (kar je že tako precej mlahava opredelitev) očistiti, popolnoma nedopustna. Konec koncev pa čiščenje po mnenju vlagatelja tudi ne pomeni vzdrževanja. Vlagatelj še zapiše, da noben ponudnik ni ponudil nadgradnje, ki je ne bi bilo potrebno vzdrževati. Tudi varjene kombinacije, kot jo ponuja izbrani ponudnik, je potrebno vzdrževati, sicer prerjavijo. Nikjer v javnem razpisu po navedbah vlagatelja ni navedeno, kaj si naročnik predstavlja kot vzdrževanje, zato tega tudi ne more opredeljevati arbitrarno v postopku izbire. Vsako nadgradnjo je potrebno vsake toliko časa očistiti, za kar obstajajo tudi posebne aparature za to oz. samo pralno smetarsko vozilo. Vlagatelj zapiše, da je težko verjeti, da se nadgradnje drugih proizvajalcev po uporabi enostavno zapeljejo na parkirišče, kjer počakajo na naslednjo priložnost. Frekvenca čiščenja ni bila predmet razpisal.
Nadalje 5. člen ZJN-l določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Po mnenju vlagatelja to pomeni, da gre pri tem tudi za kršitev konkurence med ponudniki - dovoljeno je namreč določiti le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Po mnenju vlagatelja čiščenje nadgradnje po uporabi ni objektivno opravičljiv razlog.
Vlagatelj tudi zapiše, da je nenazadnje takšen pogoj tudi v direktnem nasprotju z določili 7. člena ZJN-l, ki pravi, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik pa je ravnal ravno nasprotno, saj je namensko določil tak pogoj, ki za vlagatelja pomeni postavljanje v neenak položaj.
Zaradi vsega navedenega je vlagatelj mnenja, da je naročnik v fazi ocenjevanja zagrešil več kršitev zakona, ki opravičujejo revizijo, vendar pa meni, da je napako moč odpraviti brez razveljavitve celotnega razpisa, enostavno z uvrstitvijo ponudbe vlagatelja v nadaljnje ocenjevanje ter s priznanjem tehnične ustreznosti ponudbe in seveda s ponovnim ocenjevanjem.
Vlagatelj zahteva tudi od naročnika povračilo stroškov v višini vplačane takse, in sicer v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 22.04.2003, z dokumentom, št. 1098-1/2003/II/SZ, podal "Odgovor na zahtevo za revizijo javnega razpisa". V njem je zapisal, da se v celoti ne strinja z navedbami vlagatelja. Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila obrazložil, zakaj je izbral izbranega ponudnika. Izbral ga je namreč zato, ker le-ta ponuja nadgradnjo za pobiranje odpadkov, ki 100% tesni, brez vzdrževanja, kakršnihkoli posegov čiščenja, ter možnosti poškodb tesnilnega sistema. S 100% tesnjenjem brez vzdrževanja je mišljeno, da za zagotovitev tega tesnjenja niso potrebni nikakršni posegi, niti temeljito čiščenje tesnilnih površin ob praznjenju odpadkov iz nadgradnje.
Naročnik je v nadaljevanju navedel, da je vlagatelj v tehničnih zahtevah pri nadgradnji dal garancijo za tri letno tesnjenje izcednih vod, kar pa ni v skladu z zahtevo naročnika. Njegova zahteva je namreč bila garancija za tesnjenje izcednih vod brez servisnih posegov. Naročnik zapiše, da bi ga tudi zaradi tega lahko izločili iz nadaljnjega postopka, saj vlagatelj ni ponudil garancije v skladu z razpisnimi pogoji.
Naročnik zapiše, da merila v razpisni dokumentaciji niso bila postavljena z namenom diskriminacije nekaterih ponudnikov, da pa drži, da naročnik postavi merila po svojih zahtevah. Zahteva naročnika je bila 100% tesnjenje brez vzdrževanja, čemur ponudba vlagatelja ni zadostila. Naročnik meni, da niso kršili določila 32. člena ZJN-1, saj niso določili takšnih tehničnih specifikacij, da bi z njimi dajali prednost določenim ponudnikom. Opozarja pa naročnik, da pa mora ponudnik v celoti izpolnjevati vse pogoje v razpisni dokumentaciji, saj ga v nasprotnem primeru naročnik lahko izloči. Naročnik opozori, da na evropskem trgu obstaja več podjetij, ki ponujajo nadgradnjo za pobiranje odpadkov, z zagotovilom 100% tesnjena brez vzdrževanja. Naročnik je v nadaljevanju navedel tudi nekaj primerov podjetij, ki ponujajo nadgradnjo za pobiranje odpadkov, z zagotovilom 100% tesnjenja brez vzdrževanja, iz česar po mnenju naročnika jasno izhaja, da ni dajal prednosti točno določenim ponudnikom.
Naročnik je pri izbiri upošteval tudi navodila vlagatelja za pravilno ravnanje z nadgradnjo, kjer je le-ta navedel, da je potrebno, kadar se nadgradnja prazni, da ne pride do poškodb napihljive gume, zelo natančno očistiti vse spojne dele, saj le z navedenim ravnanjem lahko zagotovi zahtevano tesnjene. V primeru vlagatelja, po mnenju naročnika to pomeni, da bi bilo ta postopek potrebno ponoviti dva do trikrat dnevno, saj bi v primeru, da tega ne bi izvajali, ne bilo zagotovljeno 100% tesnjenje, to pa bi povzročalo smrad zaradi tekočine, ki bi ostajala za vozilom. Pri tem naročnik opozarja, da bi navedeno delo morali njihovi delavci opravljati tudi pri zelo nizkih temperaturah in slabi vidljivosti. Zaradi vsega navedenega naročnik meni, da niso neupravičeno izločili vlagatelja, poleg tega pa opozarjajo, da mora vsak ponudnik preden odda svojo ponudbo pretehtati ali ustreza razpisanim pogojem ali pa morda ne ustreza. Naročnik zato meni, da ni tehtnih razlogov za vložitev revizijskega zahtevka in zato tudi zavrača zahtevek za povrnitev stroškov vlagatelju za vloženi zahtevek za revizijo.

Naročnik ni podal pravnega pouka v dokumentu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, in sicer "Odgovor na zahtevo za revizijo javnega razpisa", kljub temu pa je vlagatelj dne 28.04.2003 naročnika pisno obvestil, da zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN. V predmetnem dopisu vlagatelj navaja, da ga je bil naročnik skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan pozvati, da naj v treh dneh dopolni zahtevek, saj le-ta ni vseboval potrdila o plačilu takse iz 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Tega naročnik ni storil, temveč je zgolj prerekal vlagateljeve navedbe.
Zaradi navedenega vlagatelj zapiše, da si odgovor naročnika (kljub napačnemu postopanju naročnika in kljub temu, da ni skladno z zakonom pozval vlagatelja, da se izjasni) razlaga kot zavrnitev zahtevka za revizijo, glede na 16. in 17. člen ZRPJN, in vztraja, zaradi zavarovanja svojih pravic, pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj še navede, da je naročnik kršil tudi četrti odstavek 34. člena ZRPJN.
Vlagatelj je zaradi tega, ker meni, da bo naročnik tudi v prihodnje nepravilno postopal, poslal en izvod tega zahtevka tudi na Državno revizijsko komisijo.
Ob vsebini je zapisal, da je naročnik svojo dikcijo iz tehničnih zahtev nadgradnje, "ki mora biti izdelana na način, da zagotavlja 100% tesnjenje brez vzdrževanja" v svojem odgovoru z dne 22.04.2003 razpredel tako, da je navedeno zahtevo potrebno razumeti v smislu, da "za zagotovitev tega (100%) tesnjenja niso potrebni nikakršni posegi, niti temeljito čiščenje tesnilnih površin ob praznjenju odpadkov iz nadgradnje." Vlagatelj zapiše, da je za vsakogar razvidno, da je takšna zahteva popolnoma nekaj drugega kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji in da je tako naknadno spreminjanje kriterijev nedopustno.
Poleg tega je po navedbi vlagatelja nerazumljiva tudi izjava iz drugega odstavka naročnikovega odgovora, da bi bil vlagatelj ravno tako izločen iz razloga, ker je dal garancijo za tri letno tesnjenje izcednih vod, to pa naj ne bi bilo v skladu z razpisnimi pogoji. Garancijo z enako vsebino (čeprav šestletno) je dal po navedbah vlagatelja tudi izbrani ponudnik.
Glede ostalih navedb vlagatelj vztraja, da je kriterij diskriminatoren, saj ga funkcionalnost in namen ne opravičujeta. Vlagatelj še zapiše, da je bolj enostavno uporabljati predmet brez čiščenja, čeprav sam dvomi, da se izdelkov ostalih proizvajalcev nikoli ne čisti. Vlagatelj še trdi, da pri takem predmetu javnega naročila, dejstvo, da se izdelkov ne čisti, ne more igrati bistvene vloge. Izdelek vlagatelja po mnenju vlagatelja služi namenu in zagotavlja 100% funkcionalnost.

Vlagatelj je dne 29.04.2003 Državni revizijski komisiji posredoval dokaz, da je bila plačana taksa iz 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je 29.04.2003, z dokumentom št. 1159-1/2003/II/SZ, podal odgovor na zahtevo vlagatelja za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem je navedel, da je bilo iz zahtevka za revizijo vlagatelja z dne 18.04.2003 razvidno, da je bila taksa že vplačana, saj v nasprotnem primeru ne more vlagatelj zahtevati od naročnika povrnitev stroškov plačane takse. Naročnik priznava napako, da ni izrecno zahteval kopije potrdila o vplačani taksi. Naročnik je mnenja, da navedeno ne more bistveno vplivati na postopek, saj z navedenim vlagatelju niso bile kršene nobene pravice. Zaradi tega naročnik meni, da so te navedbe neutemeljene. Prav tako zavrača vse navedbe vlagatelja glede pravnega postopanja naročnika.
Ob vsebinskih pripombah vlagatelja naročnik zapiše, da je v razpisni dokumentaciji zahteval 100% tesnjenje brez vzdrževanja. Naročnik zapiše, da mu ni treba navajati kaj vse predstavlja vzdrževanje. Mnenje naročnika je, da trikratno dnevno čiščenje naležnih površin ni nič drugega kot vzdrževanje 100% tesnjena, saj če naležne površine in guma niso dobro očiščene, pride do poškodb, kar pa ne more zagotoviti zgoraj zahtevanega tesnjenja.
Naročnik ponovno poudari, da je bilo v razpisni dokumentaciji točno navedeno, da zahtevajo 100% tesnjene, brez vzdrževanja.
Ob pripombi vlagatelja, da je nerazumljiva izjava iz drugega odstavka dopisa naročnika, da bi bil ponudnik (vlagatelj) ravno tako izločen iz razloga, ker je dal garancijo za tesnjene izcednih vod, naročnik zapiše, da navedeno ni v skladu z razpisnimi pogoji. V razpisnih pogojih je zapisano pod tehničnimi zahtevami nadgradnje - pod točko garancije, druga alinea: "garancija za tesnjenje izcednih vod brez servisnih posegov:
- 5 let ali več - 5 točk
- od 3 do 5 let - 2 točk
- manj kot 3 leta - 0 točk.

Iz ponudbe vlagatelja z dne 20.03.2003 je po mnenju naročnika razvidno, da ponuja garancijo le za
- 24 mesecev za šasijo in nadgradnjo
- 3 leta za tesnjene izcednih vod.

Ponujena garancija po mnenju naročnika tako ni v skladu z razpisno dokumentacijo. Slednja ni vsebovala garancije za tesnjene izcednih vod brez servisnih posegov, kar je bilo namreč eksplicitno določeno. Naročnik pri tem še poudarja, da garancija, ki jo je ponudil izbrani ponudnik v celoti ustreza razpisni dokumentaciji.

Naročnik je 27.05.2003, z dokumentom, št. 1422-1/2003/II/SZ, vlagatelju poslal dopis, v katerem ga je obvestil, da mu je dne 29.04.2003 poslal obvestilo, da se ne strinja z zahtevkom za revizijo. Ker se vlagatelj po mnenju naročnika, ob upoštevanju 17. člena ZRPJN do danes ni izrazil ali vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek umika, ga je naročnik pozval, da naj v roku treh dni od prejema obvestila sporoči ali vztraja pri zahtevku ali odstopa od njega.

Vlagatelj je dne 30.05.2003 v vednost Državni revizijski komisiji in tudi naročniku poslal dopis, v katerem ponovno (iz previdnosti) zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem kronološko navede vsa dogajanja v postopku do sedaj in dejstvo, da je naročnik 29.04.2003 že podal odgovor na zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisiji, saj ga je vzel na znanje in akceptiral. Po mnenju vlagatelja je zato naročnikova zahteva z dne 27.05.2003 nelogična in nerazumljiva, saj se je vlagatelj že izjasnil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo in to upoštevajoč tri dnevni rok po zavrnitvi zahtevka za revizijo v skladu s 16. in 17. členom ZRPJN. Vlagatelj zaradi doslednosti in previdnosti naročniku ponovno sporoča, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dokumentom, št. 1487-1/2003/II/SZ, z dne 03.06.2003, posredoval Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo in dokumentacijo v odločanje.

Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN in v povezavi z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija od naročnika zahtevala manjkajoče dele razpisne dokumentacije, ki ji jo je le-ta posredoval dne 13.06.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je zahteva naročnika, ki ji je le-ta podal v razpisni dokumentaciji, ko je za nadgradnjo zapisal: â"śki mora biti izdelana na način, da zagotavlja 100% tesnjenje brez vzdrževanjaâ"ť nesprejemljiva kot razlog za izločitev naročnika, saj da je navedeni pogoj določen zato, da se izloči vlagatelja. Nikjer v razpisni dokumentaciji po navedbah vlagatelja ni navedeno, kaj si naročnik predstavlja kot vzdrževanje, zato tega tudi ne more opredeljevati arbitrarno v postopku izbire. Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik poizkuša zaobiti s takim določilom zakonska določila ZRPJN in prakso, ki jo je uvedla Državna revizijska komisija.
Vlagatelj trdi, da je taka zahteva iz razpisne dokumentacije diskriminatorna, da omejuje ponudnike z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka in z uporabo diskriminatornih meril, ki tudi omejujejo konkurenco. Vlagatelj tudi navaja, da je takšen pogoj tudi v nasprotju z 7. členom ZJN-1.

Državna revizijska komisija je preverila navedbe vlagatelja in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 3 navedel tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati nadgradnja vozila.
Točka "3.2. Tehnične zahteve" se glasi: â"śšasija, prirejena za smetarsko nadgradnjo, in nadgradnja za odvoz mokrih in polmokrih bioloških odpadkov morata izpolnjevati vse spodaj naštete tehnične zahteve, v nasprotnem primeru ponudba ne bo primerna in bo izločena iz nadaljnjega ocenjevanja.â"ť.
Na strani 4 razpisne dokumentacije, je pod naslovom "Nadgradnja" naročnik pod prvo alineo zapisal: â"śizdelana mora biti na način, ki zagotavlja 100% tesnjenje brez vzdrževanjaâ"ť. Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je že iz objave predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS iz 5. točke razvidno, da naročnik ni dopustil variantnih ponudb. Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 5. "Oddaja ponudb" pod razdelkom 5.4. zapisal: "Naročnik ne bo upošteval variantnih ponudb.". Na ta način je izključeno kakršnokoli odstopanje predmeta javnega naročila od zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija opozarja, da ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika.

V obravnavanem primeru je bilo vlagatelju dejstvo, da naročnik med pogoji za udeležbo na predmetnem javnem razpisu zahteva tudi izpolnjevanje pogoja za nadgradnjo, â"śizdelana mora biti na način, ki zagotavlja 100% tesnjenje brez vzdrževanjaâ"ť, znano že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Vlagatelj navedenega dejstva tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral, ampak je z njim povezane očitke naročniku sprožil in formalno uveljavljal šele v zahtevku za revizijo, z dne 18.04.2003 v katerem je navedel povzete trditve. Nesporno je, da je navedene očitke zaradi ne/ustreznosti in ne/primernosti obravnavanega pogoja vlagatelj uveljavljal šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (Obvestilo o oddaji javnega naročila v odprtem postopku, z dne 03.04.2003), ta naročnikova odločitev pa mu je bila tudi že vročena, kar izhaja iz zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj začel z : "Ponudnik je dne 9.4.03 prejel od naročnika obvestilo o oddaji javnega naročila v odprtem postopku, s katerim je bilo le-to oddano â??".

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je bilo potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika - točneje, še pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnikova zahteva (pogoj) diskriminatorna ter da bi zato moral naročnik v razpisni dokumentaciji navedeni pogoj bodisi drugače formulirati ali pa ga celo odpraviti, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti enega od postavljenih pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila (pogoj iz točke "3.2. Tehnične zahteve", podnaslov "Nadgradnja") šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da navedenih vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe vlagatelja v katerih se je skliceval na že odločene revizijske primere, ko je bil podan spor med vlagateljem in naročnikom in o katerih je odločala Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da primera, št. 018-226/01-21-1651, z dne 26.11.2001 in št. 018-173/01-21-1228, z dne 11.09.2001 nista identična, saj je v teh primerih vlagatelj vložil zahtevka za revizijo po pregledu razpisne dokumentacije in pred odločitvama naročnika o dodelitvah naročil, kar omogoča prvi odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. V predmetnem postopku pa je zahtevek za revizijo vložen že po prejemu odločitve naročnika o dodelitvi naročila in se vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno sklicuje na naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je (kot trdi sam vlagatelj) prejel 09.04.2003. Vlagatelj bi torej moral glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN zoper kršitev, ugotovljeno bodisi v sami razpisni dokumentaciji ali pa v izvedenem postopku do prejema odločitve o dodelitvi naročila, reagirati takoj ter razlog za revizijo uveljavljati v fazi priprave ponudb, oziroma najkasneje do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo, s tem ko je v dopisu, z dne 28.04.2003, s katerim je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo dodatno navedel nove trditve. Teh trditev vlagatelja pa Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku deset-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila.". V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik nima zakonske možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 28.04.2003, v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo in sicer v višini plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran