018-109/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??.v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije â??. za prenovo kletnih prostorov â??â?? in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja â??.. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o neoddaji javnega naročila, št. â??.., z dne â??..

2. Zahtevek za revizijo, z dne â??.., se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â??.. sprejel sklep, št. â??., o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZI) za prenovo kletnih prostorovâ??.. V Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.., je naročnik, pod številko objave â??.., objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne â??., je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne â??., na podlagi 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) sprejel sklep o neoddaji javnega naročila, št. â??., s katerim se je odločil, da predmetnega javnega naročila ne bo oddal, ker ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb. S prej navedenim sklepom sta bila ponudnika na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1 seznanjena z obvestilom o neoddaji javnega naročila, št â??., z dne â??., ki ga je vlagatelj prejel dne â??..

Zoper odločitev naročnika je vlagatelj dne â??. vložil zahtevek za revizijo (dokument št. â??, z dne â??..), v katerem navaja, da je naročnik s svojo odločitvijo kršil temeljna načela ZJN-1, ob tem pa posredno 76., 77. in 78. člen ZJN-1. Vlagatelj meni, da ZJN-1 ne pozna izraza "neoddaja javnega naročila", temveč se v poglavju 2.12 ZJN-1 (Oddaja naročila) v tem primeru, odločitev naročnika navezuje na 77. člen ZJN-1 in se imenuje Zavrnitev vseh ponudb. Zavrnitev vseh ponudb opredeljujeta dva odstavka: (1) "Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev." (2) "Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o svoji odločitvi takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno."
Naročnik je dejansko zavrnil vse ponudbe, z obrazložitvijo pa zavrača samo eno od prejetih ponudb, za drugo za katero ugotavlja, da je v celoti izpolnila pogoje razpisa in jo imenuje pravilna ponudba, pa ne navaja utemeljitve zakaj jo zavrača, temveč jo preprosto izključi. S tem so kršeni 76., 77. in 78. člen ZJN-1, ker v nobenem odstavku ali določilu citiranih členov ni predvidena izključitev pravilno pripravljene ponudbe. Sklicevanje naročnika na 78. člen ZJN-1 je sporna, ker se v tem primeru krši 3. točka prvega odstavka, ki zahteva, da mora naročnik v objavi navesti: "imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev". Naročnik je pojasnil zakaj zavrača ponudbo podjetja â??.., brez obrazložitve pa je zavrnil vlagateljevo ponudbo, za katero ugotavlja, da je pravilna.
76. člen ZJN-1, na katerega se sklicuje naročnik, v nobenem odstavku ne predvideva zavrnitve pravilne ponudbe. V obravnavanem primeru je naročnik pridobil dve popolni ponudbi, ki ju je med seboj primerjal in je na tej osnovi imel izpolnjene pogoje, da v skladu s 76. členom ZJN-1 izbere najugodnejšo ponudbo.
Dejstvo, da je v času ocenjevanja ponudb in pred objavo svoje odločitve, naročnik zahteval od ponudnikov dodatna pisna pojasnila dokazuje, da naročnik ni prejel nepopolnih ponudb, verjetno pa neprimerno ali nesprejemljivo ponudbo, ki jo je z dodatnimi pojasnili želel natančneje razumeti in odpraviti višjo stopnjo primerjave med ponudniki. Dodatna pisna pojasnil ni mogoče zahtevati od nepopolnih in tako nepravilnih ponudb, ker se te v skladu s 76. členom ZJN-1 po pregledu in ocenjevanju zavrne. Tudi tretji odstavek 20. člena ZJN-1 ne omogoča zavrnitve pravilne ponudbe, temveč mu v kontekstu racionalnih in ekonomičnih odločitev omogoča v primeru neprimernih in nesprejemljivih ponudb uvedbo postopka s pogajanji.
Vlagatelj trdi, da iz povedanega izhaja, da je naročnik prejel dve popolni in primerljivi ponudbi od katerih je eno po dodatnih pisnih pojasnilih s ponudniki očitno spoznal kot neugodno ponudbo in jo kot takšno poimenoval nepravilna ponudba. Po prejemu pisnih pojasnil ponudnikov je torej naročnik nedvomno spoznal, da je ena ponudba zanj dokončno neugodna, ker neugodni ponudnik očitno ni odstopil od neugodnih zahtev, ki jih je zapisal v razpisno dokumentacijo in vzorec ponudbe, kot to navaja naročnik v 4. točki obvestila. Prav to dejstvo pa izpostavlja pomen 76. člena ZJN-1, ki naročniku omogoča izbiro najugodnejšega ponudnika in še posebej pomen 77. člena ZJN-1, ki je varovalka 76. člena in bdi nad tem, da se pravilna ponudba ne more zavrniti. ZJN-1 tudi ne določa, da postopek oddaje javnega naročila ni uspel, če je prejeta ena sama popolna ponudba. Prav tako ZJN-1 ne prepoveduje sklenitve pogodbe s ponudnikom, ki je dal pravilno ponudbo.
Vlagatelj meni, da je bil z naročnikovim ravnanjem neposredno oškodovan, zato pričakuje, da bo naročnik v revizijskem postopku ugotovil zmoto in sprejel zakonsko nesporno odločitev in kot najugodnejšo izbral vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je s sklepom, št. â??, z dne â??., vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi prej navedenega sklepa je zapisal, da je v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je ponudnik â?? v svoji ponudbi bistveno spreminjal razpisno dokumentacijo, in sicer obrazec ponudbe in vzorec pogodbe. Ponudnik je namreč v obrazec ponudbe, nato pa smiselno enako tudi v vzorec pogodbe dopisal, da ponudbena cena ne zajema načrta notranje opreme, analize že vgrajenih materialov in obstoječe konstrukcije, geoloških, hidroloških in geomehanskih raziskav in da mu bo naročnik ob uvedbi v delo predal potrjeno projektno nalogo, idejni projekt v DWG obliki, geodetske posnetke v DWG obliki, vse potrebne študije, ekspertize in poročila. Naročnik je v zvezi z obravnavanim javnim naročilom zaprosil za mnenje â??... Iz mnenja nedvoumno izhaja, da mora naročnik v primeru, da pridobi samo eno pravilno ponudbo, ravnati v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1. â??.. je v svojem mnenju zapisal, da naročnik ne more izbrati najugodnejšega ponudnika, če ne pridobi vsaj dve pravilni ponudbi in da tudi v primeru, ko naročnik pridobi eno pravilno ponudbo in eno ali več nepravilnih, neprimernih ali nesprejemljivih, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 ne more oddati javnega naročila.
Ker naročnik od â??. ni dobil tolmačenja o pravilnosti, primernosti ali sprejemljivosti ponudbe ponudnika â??.., je skladno s 54. členom ZJN-1 vlagatelja zaprosil za pojasnila, in sicer ali pogodbena dela iz njegove ponudbe zajemajo tudi izdelavo hidroloških, geomehanskih in geoloških poročil, izdelavo analize obstoječe konstrukcije in preiskave materiala ter naročilo geodetskega posnetka za potrebe projektiranja.
Vlagatelj je pojasnil, da njegova ponudba zajema hidrološke, geomehanske, geološke in konstrukcijske podatke, potrebne za izdelavo projektne dokumentacije, enako tudi naročilo geodetskega posnetka. Na podlagi prejetega pojasnila je naročnik ugotovil, da je ponudba ponudnika â??., bodisi nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, vsekakor pa je za naročnika neprimerna in nesprejemljiva, saj ne ponuja izvedbe vseh razpisanih del. Glede na navedeno je naročnik ponudbo ponudnika â??. zavrnil v smislu drugega odstavka 76. člena ZJN-1. Glede na dejstvo, da je pridobil le eno pravilno ponudbo, pa skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, javnega naročila ni mogel oddati.
Naročnik s svojim ravnanjem ni kršil določb ZJN-1. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik izbere najugodnejšega ponudnika le pod pogojem, da je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi dveh različnih kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. ZJN-1 sicer res ne pozna izraza "neoddaja javnega naročila", v konkretnem primeru pa je šlo ravno za to, da se javnega naročila ni dalo oddati.
Naročnik torej ni zavrnil vlagateljeve ponudbe v smislu določila 77. člena ZJN-1, temveč povsem pravilno skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1.
Ravno pojasnilo vlagatelja pa je naročnika dokončno prepričalo, da v razpisni dokumentaciji ni naredil napak, ki bi bile lahko vzrok za nepravilno oziroma nesprejemljivo ponudbo ponudnika â??..

Naročnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne â??.., skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. â??., z dne â??., odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.



Vlagatelj je dne â??. Državni revizijski komisiji posredoval "zahtevek za revizijo" (dokument z dne â??.,) v katerem ponovno sporoča, da nadaljuje postopek predmetnega javnega naročila in predlaga, da naj Državna revizijska komisija zahtevku ugodi tako, da:
Bodisi potrdi, da je naročnik prejel in odločal med dvema popolnima, pravilnima in primerljivo konkurenčnima ponudbama, ter na tej osnovi zahteva od naročnika, da ponovi ocenjevanje in izbiro najugodnejšega ponudnika.
Bodisi potrdi zahteve ponudnika â??. in zahteva od naročnika, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila dopolni razpisno dokumentacijo s podatki, ki se nanašajo na analizo že vgrajenih materialov in obstoječe konstrukcije, na analizo geoloških, hidroloških in geomehanskih raziskav, na idejni projekt v DWG obliki in na geodetske posnetke v DWG obliki, ali pa naloži naročniku, da (prej) naštetih dokumentov in podatkov v razpisni dokumentaciji ne zagotavlja in so le-ti, z njegovim pooblastilom, predmet strokovnega pridobivanja in stroškovno breme vsakega ponudnika posebej in jih kot takšne morajo izraziti v enotni vrednosti ponujenih del.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahteva.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo se vlagatelj v obravnavanem primeru ne strinja z naročnikovo odločitvijo, iz katere izhaja, da zaradi pridobitve (le) ene pravilne ponudbe (vlagateljeve), javnega naročila ne bo oddal.

V obravnavanem primeru je potrebno najprej ugotoviti, da so v vlagateljevem zahtevku zapisana navajanja in ugotovitve, ki so mestoma nejasna, nerazumljiva ter v nasprotju z ZJN-1. V tem smislu vlagatelj napačno interpretira 76., 77. in 78. člen in uporablja termine, ki jih ZJN-1 ne pozna.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-1 termina "popolna" in "neugodna" ponudba ne pozna. Vlagatelj s slednjima pojmoma (verjetno) označuje pravilno ponudbo. V skladu s pravili ZJN-1 je pravilna samo tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Le tisti ponudnik, ki predloži pravilno ponudbo, lahko konkurira za pridobitev posla, saj mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.
ZJN-1 v poglavju 2.12 (Oddaja naročila) v drugem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) torej določa, da mora naročnik vse nepravilne ponudbe zavrniti. Navedeno pomeni, da naročnik ne sme izbrati ponudbe, ki ni pravilna. Zakon pa za izbiro najugodnejše ponudbe postavlja še dodaten pogoj - naročnik sme postopek oddaje javnega naročila končati z izbiro (pravilne) ponudbe le, če je pridobil (najmanj) dve samostojni, pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).
ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenem postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. Zakon torej (tudi) zavrnitve vseh ponudb, četudi so le-te pravilne, ne prepoveduje. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče ugotoviti, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenem postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Zakon za takšne primere določa (le) nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik, in sicer svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, ponudnike pa mora takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali odločitvi, da začne novi postopek.
78. člen ZJN-1 pa določa, da mora naročnik o vsakem oddanem javnem naročilu sestaviti pisno poročilo, katerega minimalna vsebina je določena v prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Poročilo o oddaji javnega naročila iz 78. člena ZJN-1 je namenjeno predvsem zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in s tem posredno tudi zagotavljanju enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov. Navedeno poročilo namreč služi (skupaj s preostalo dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila) kot temeljna podlaga za preverjanje pravilnosti in zakonitosti oddaje konkretnega javnega naročila v morebitnem revizijskem postopku in ga naročnik ni dolžan posredovati ponudnikom. ZJN-1 sklepa o oddaji naročila ne ureja več, temveč namesto njega v drugem odstavku 78. členu določa, da naročnik o vsakem oddanem naročilu sestavi pisno poročilo, na podlagi katerega mora nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika je tako le notranji akt naročnika, naročnik pa s svojo odločitvijo o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika ponudnike, ki so sodelovali v postopku, seznani s pisnim obvestilom o oddaji naročila iz drugega odstavka 78. člena ZJN-1. Od dne prejema takšnega obvestila začne za vse ponudnike teči tudi 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

V obravnavanem primeru je naročnik izpodbijano odločitev o tem, da izvedbe predmetnega javnega naročila ne bo oddal, oprl na določbo prvega odstavka 76. člena ZJN-1, torej svojo ne izbiro najugodnejšega ponudnika je pripisal situaciji, v kateri naj bi (mu) ostala le ena pravilna ponudba (vlagateljeva ponudba). Takšni odločitvi naročnika ne bi bilo mogoče oporekati, seveda le v primeru, ko bi se izkazalo, da naročnik ni razpolagal z vsaj dvema pravilnima ponudbama.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno v tej revizijski zadevi ugotavljala, ali je bila ponudba podjetja â??.. (ne)pravilna in/ali je naročnik slednjo (ne)upravičeno izločil iz postopka oddaje obravnavanega javnega naročila.

Ponudnik â??. je v vzorec pogodbe (in smiselno enako v obrazec ponudbe) med drugim zapisal:
"Pogodbene dela ne zajemajo izdelave hidrol., geomeh. in geol. por., kot tudi ne morebitne analize obstoječe konstrukcije in preiskave materiala."

Tako naročnik kot tudi ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na podlagi le-tega sprejetih podzakonskih predpisov ter v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije, je naročnik v slednji zapisal (v 1. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - predmet javnega razpisa), da je predmet javnega razpisa izdelava projektne dokumentacije (arhitektura, gradbene konstrukcije, strojne instalacije, elektroinstalacije) za potrebe prenove kletnih prostorov â??.. in da projektna dokumentacija obsega: PGD - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI - projekt za izvedbo, PZR - projekt za razpis in PID - projekt izvedenih del. Naročnik je v isti točki še zapisal, da je osnova za izdelavo projektne dokumentacije idejni projekt â??. (številka projekta â??..), ki ga je izdelal vlagatelj, in sicer po varianti A brez vhodne rampe.
Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki v ponudbo (in v končno ceno) vključiti tudi zgoraj citirana dela, ki jih je ponudnik â??. "izključil" iz ponujenih del. Navedeno potrjujejo tudi prejeta pojasnila, ki jih je v teku obravnavanega revizijskega postopka od podjetja â??. pridobila Državna revizijska komisija. Slednji je pojasnil, da je ponudbo izdelal na podlagi prejete razpisne dokumentacije in idejnega projekta, da pa je v ponudbo vpisal zgoraj citirano opombo, ker mu ni bilo jasno, s katerimi elaborati naročnik že razpolaga, saj v tem primeru le-ti ne bi predstavljali dodatnih stroškov za naročnika, hkrati pa v tem primeru ponudniku ne bi bilo potrebno povečevati ponudbene cene.
Ker naročnik torej del (ki jih je ponudnik â??. izključil iz ponujenih del in jih posledično ni vštel v ponujeno ceno) v razpisni dokumentaciji ni zahteval, ponudbe ponudnika â?? ne bi smel označiti kot nepravilne. S takšnim ravnanjem naročnik ni ravnal le v nasprotju z lastnimi navodili iz razpisne dokumentacije temveč je posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki med drugim od naročnika zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik bi s takšnim ravnanjem lahko ustvaril položaj, v katerem bi imel ponudnik (vlagatelj), ki je zgolj na podlagi lastne presoje v ponudbo vključil tudi dela oziroma podatke, ki jih naročnik ni zahteval, boljši položaj od ponudnika, ki tega ni storil, čeprav je slednji (še vedno) ravnal v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije (v obravnavanem primeru se sicer opisano ni zgodilo, ker do izbire najugodnejšega ponudnika ni prišlo).

Ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena naročnikova razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija v skladu z 3. alineo prvega odstavka 23. člena odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisanega položaja lahko privedla pomanjkljiva razpisana dokumentacija. Po mnenju Državne revizijske komisije naročnik očitno tudi sam ni bil prepričan, katera dela je zajel z razpisno dokumentacijo, saj je vlagatelja vprašal, ali zajemajo njegova ponudbena dela tudi izdelavo hidroloških, geomehanskih in geoloških poročil, izdelavo analize obstoječe konstrukcije in preiskave materiala ter naročilo geodetskega posnetka za potrebe projektiranja in se je šele po prejemu vlagateljevega odgovora odločil (vlagatelj mu je pojasnil, da zajemajo njegova ponudbena dela hidrološke, geomehanske, geološke in konstrukcijske "podatke" ter naročilo geodetskega posnetka), da razpolaga (le) z eno pravilno ponudbo (če na tem mestu odmislimo dejstvo, da je naročnik spraševal vlagatelja po hidroloških, geomehanskih in geoloških poročilih in izdelavi analize obstoječe konstrukcije, vlagatelj pa mu je odgovoril, da njegova ponudba zajema hidrološke, geomehanske, geološke in konstrukcijske "podatke").

Ker pa je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), v obravnavanem primeru ni presojala posameznih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka le presodila, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in/ali naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku predlaga, da naj na podlagi meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki so določena v razpisni dokumentaciji, izbere najugodnejšega ponudnika. Če pa bo naročnik ugotovil, da prispelih ponudb zaradi nedorečenih zahtev iz razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti in/ali da zaradi slednje ni omogočena primerjava obeh pravilnih ponudb, bo moral ravnati v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila."

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj dne â??. razširil svoj zahtevek za revizijo s ponovno vložitvijo "zahtevka za revizijo", v katerem je med drugim tudi (ponovno) sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Dodatnih navedb iz prej navedenega dokumenta Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku deset-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno "zahtevek za revizijo", z dne â??., v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja vlagatelja, da določba ZJN-1 v prvem odstavku 79. člena omogoča, da se (lahko) ponudnik, ki ni izbran, po prejemu obvestila o oddaji naročila odloči, da (še) ne bo vložil zahtevka za revizijo, temveč bo prej od naročnika zahteval (v 8 dnevnem roku od prejema obvestila o oddaji naročila) obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V takšnem primeru začne za ponudnika teči rok za vložitev zahtevka za revizijo šele od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Kot je razvidno, vlagatelj prej opisane možnosti iz prvega odstavka 79. člena ni izkoristil, temveč je vložil zahtevek za revizijo, čeprav bi morda ravno z navedeno možnostjo odpravil (vsaj) dvome in nejasnosti in/ali se seznanil z naročnikovimi razlogi, ki se nanašajo na sprejem izpodbijane odločitve naročnika (oziroma kot pravi vlagatelj, da bi "uvidel globino problema in ugotovil, da se vzrok za odločitev naročnika o neoddaji javnega naročila nahaja v neodločnosti pravno strokovnega razsojanja").

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija o stroških ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran