018-107/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za ureditev ceste â??. odsek â??. od km 19.500 do km 19.920 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â??. sprejel sklep, št. â??, o začetku postopka oddaje javnega naročila za ureditev ceste â??. odsek â??. od km 19.500 do km 19.920. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??., pod številko objave â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne â??., je razvidno, da so pravočasno prispele štiri ponudbe. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. â??.., z dne â??., ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â??â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevo za revizijo (pravilno: zahtevek za revizijo), z dne â??.. V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je njegov predstavnik, â??. dne â??. Ob â?? uri, oddal ponudbo in da je delavka na okencu, ki je sprejemala ponudbe, ob njegovi navzočnosti poklicala nekega g. â??. in ga obvestila, da se je pojavil predstavnik vlagatelja in oddal ponudbo. Vlagatelj nadaljuje, da je na podlagi te urgence, g. â??. na stopnicah srečal predstavnika izbranega ponudnika, g. â??, ki je po vlagateljevem mnenju, na podlagi telefonske urgence delavke, hitel vložiti spremembo ponudbe izbranega ponudnika, v kateri je bila očitno ponujena nižja cena. Vlagatelj trdi, da navedena sprememba ni bila vložena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije in Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).
Vlagatelj opozarja na točko 7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izvedbo javnega naročila z naslovom "Način, kraj in rok za predložitev ponudb ter odpiranje in pojasnjevanje ponudb" in citira: "Ponudbena dokumentacija mora biti zložena po poglavjih, povezana z vrvico ter zapečatena. Vsi deli ponudbene dokumentacije (listi) morajo biti povezani ter zapečateni tako, da je možen pregled vseh delov ponudbene dokumentacije in ni možna kakršnakoli poznejša menjava dokumentacije". Vlagatelj citira še točko 7.3. z naslovom: "Spremembe in umik": "Ponudnik sme umakniti ponudbo, jo dopolniti ali zamenjati do poteka roka za predložitev ponudbe. Po preteku roka za predložitev ponudb ponudniki ne smejo več spremeniti ali umakniti danih ponudb".
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne â??., ni razvidno, da naj bi bila pri izbranemu ponudniku vložena sprememba in kdaj je bila vložena, zato vlagatelj meni, da obstaja možnost, da je bila sprememba ponudbe vložena prepozno, torej po poteku roka, ki je bil razpisan najkasneje do dne â??. do â?? ure. Vlagatelj trdi, da če je bila sprememba vložena prepozno, potem jo naročnik, skladno s 7.3. točko razpisne dokumentacije, ne bi smel upoštevati. Iz istega zapisnika, pod točko 6, je razvidno, da je bil pri izbranemu ponudniku vložen "dodatek k ponudbi", s katerim je bila spremenjena cena, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da gre za spremembo ponudbe. Vlagatelj tako meni, da "dodatek k ponudbi" ni bil vložen skladno z razpisno dokumentacijo, saj listi dodatka niso bili zvezani in zapečateni, ampak so navedeno, potem, ko je na to opozoril predstavnik vlagatelja, opravili člani komisije z razlago, da bodo oni to naredili, če izbrani ponudnik navedenega ni storil. Vlagatelj poudarja, da je navedeno ravnanje članov komisije naročnika nesprejemljivo, ker njihovo delo ni odprava napak, ki jih opravi posamezni ponudnik v svoji ponudbi, ampak presoja prejetih ponudb skladno z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj meni, da je iz navedenih kršitev razvidno, da je prišlo s strani naročnika do nespoštovanja pravil postopka, ki si jih je naročnik sam postavil in do neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Vlagatelj navaja, da 7. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Po vlagateljevem mnenju je naročnik favoriziral izbranega ponudnika, saj mu je dopustil, da je oddal spremembo ponudbene dokumentacije po roku in da je ni oddal v skladu s pravili, tako da je lahko prišlo tudi do možnih zlorab.
Poleg tega vlagatelj meni, da tudi nova cena v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika ni bila postavljena skladno s pravili iz razpisne dokumentacije, vendar svoje trditve, ker mu dopolnitev ponudbe ni bila predložena na vpogled, ne more natančneje opredeliti, zato predlaga komisiji, da pri presoji revizije preveri tudi pravilnost oblikovanja cene izbranega ponudnika.
Vlagatelj meni, da so podani razlogi za razveljavitev izbire naročnika, ker le-ta ni ravnal skladno s pravili, ki si jih je sam postavil in je s kršitvijo pravil celo favoriziral izbranega ponudnika. Vlagatelj pojasnjuje, da bi v primeru, da bi naročnik postopal skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo, moral dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika zavreči kot neustrezno in upoštevati le prvo ponudbo. Vlagatelj dodaja, da bi ob upoštevanju, da je bil edini kriterij za izbiro najugodnejša cena, naročnik moral izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj naročniku predlaga, da že sam delno razveljavi postopek tako, da dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika kot prepozno in neustrezno zavrže in ponovno opravi postopek izbire najugodnejšega ponudnika, pri čemer glede na edini kriterij izbire, to je najugodnejše cene, izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov potrebnih za revizijo in sicer za sestavo vloge 500 odvetniških točk, za posvet s stranko 50 točk, za administrativne stroške 10 točk, vključno z 20% DDV na odvetniške storitve in takso v višini 200.00,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. â??, z dne â??.., zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da sam vodi register prispelih ponudb, iz katerega so razvidni datum in čas prejema ponudbe, številka ovojnice, podpis osebe, ki je oddala ponudbo in podpis prevzemnikov ponudb. Vlagatelj pojasnjuje, da je iz registra prispelih ponudb razvidno, da je izbrani ponudnik vložil ponudbo in dodatek istočasno, in sicer dne â??ob â?? uri, to je pred oddajo ponudbe vlagatelja. Naročnik se sklicuje na 74. člen ZJN-1 in na Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), ki določata, katere podatke mora vsebovati zapisnik o odpiranju. Naročnik meni, da časa prispelih ponudb in morebitnih dodatkov k ponudbi ni potrebno navesti v zapisniku. Naročnik omenja še 57. člen ZJN-1, ki določa, da se prepozno predložene ponudbe po končanem postopku odpiranja vrnejo ponudniku.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 7. z naslovom "Način, kraj in rok za predložitev ponudb ter odpiranje in pojasnjevanje ponudb" navedel,
- da mora biti ponudbena dokumentacija zložena po poglavjih, povezana z vrvico ter zapečatena, vsi deli ponudbene dokumentacije morajo biti povezani z vrvico ter zapečateni tako, da je možen pregled vseh delov ponudbene dokumentacije in ni možna kakršnakoli zamenjava,
- da mora ponudnik v primeru, da je ponudba v več ovitkih označiti ovitke po zaporedju,
- da sme ponudnik dopolniti ponudbo do poteka roka za predložitev ponudbe,
- da v primeru drugačnega ravnanja ponudnikov, naročnik ne odgovarja za založitev ali predčasno odpiranje ponudb.
Naročnik pojasnjuje, da je predpisal navedena navodila z namenom, da bi preprečil založitev, predčasno odpiranje ponudb in kakršnokoli poznejšo zamenjavo dokumentov in dodaja, da njegov namen ni bil izločitev ponudb, sicer bi to navedel med izločilnimi pogoji. Naročnik razlaga, da je bil dodatek izbranega ponudnika k svoji ponudbi pravilno označen in zaprt, res pa je, da niso bili listi v dodatku k ponudbi zvezani in zapečateni, kar pa je bilo storjeno na samem odpiranju ponudb, tako da po naročnikovem mnenju, ni moglo priti do zamenjave.
Naročnik na vlagateljevo navedbo, da cena k dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika ni bila postavljena skladno s pravili iz razpisne dokumentacije, odgovarja, da mu ni jasno, kaj je vlagatelj želel povedati, kajti pri pregledu skupne rekapitulacije naročnik ni ugotovil nepravilnosti.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne â??., naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. â??., z dne â??., odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. â??., z dne â??., od vlagatelja zahtevala, da ji posreduje potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj storil dne â??..

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kot kršitve naročnika navaja, da je bila sprememba ponudbe izbranega ponudnika vložena prepozno - po roku za predložitev ponudb, da ni bila vložena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije - ni bila zvezana z vrvico in zapečatena, kar je na javnem odpiranju naredil naročnik, ter da je bila cena v spremembi ponudbe nepravilno oblikovana. Prvi dve vlagateljevi navedbi je Državna revizijska komisija obravnavala skupaj in pri tem ugotovila, da sta skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozni.

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist. V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita kršitve postopka oddaje javnega naročila pred javnim odpiranjem ponudb oziroma v zvezi z samim javnim odpiranjem ponudb, za katere je potrebno ugotoviti, da so vložene prepozno. Vlagatelj je bil z navedenimi dejstvi seznanjen že pred javnim odpiranjem ponudb oziroma na samem javnem odpiranju ponudb, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo to fazo postopka oddaje javnega naročila, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je bila cena izbranega ponudnika, posredovana v spremembi ponudbe, oblikovana nepravilno oziroma, da ni bila postavljena v skladu z določbami razpisne dokumentacije, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj teh svojih navedb ni natančneje opredelil. ZRPJN v tretjem odstavku 12. člena od vlagatelja jasno zahteva, da le-ta opredeli kršitve naročnika in navede dejstva in dokaze, s katerimi te kršitve dokazuje. Iz zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati, kaj naj bi bilo s ceno izbranega ponudnika, podano v spremembi ponudbe, narobe (lahko bi se namreč postavilo vprašanje dopustnosti popusta na ponudbeno ceno, neobičajno nizke cene, računskih napak, ipd.), vlagatelj pa samo pavšalno navaja, da je cena nepravilno oblikovana. Državna revizijska komisija zato na podlagi navedenega ugotavlja, da je potrebno tudi to navedbo vlagatelja kot neutemeljeno zavrniti.

Državna revizijska komisija pa še dodaja, da vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo dejstva, da mu dopolnitev ponudbe ni bila predložena na vpogled, ne navaja kot kršitev naročnika (in zanjo tudi ne predlaga nobenih dejstev in dokazov). Iz posredovane dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila pa tudi ni razvidno, da bi vlagatelj zahteval vpogled v spremembo ponudbe izbranega ponudnika, in da mu je naročnik le-to odrekel. Državna revizijska komisija je že večkrat v svojih odločitvah, npr. v zadevah, ki jih vodi pod opravilnimi številkami: 018-63/03, 018-29/03, â??), zavzela stališče, da je naročnik ob upoštevanju določil prvega in drugega odstavka 8. člena ZJN-1 (Zaupnost podatkov), v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 (Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev), dolžan vsakomur, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, omogočiti vpogled v ponudbene dokumentacije drugih ponudnikov, v tistih delih, ki so nesporno javni.

Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo in sicer za sestavo vloge 500 odvetniških točk, za posvet s stranko 50 točk, za administrativne stroške 10 odvetniških točk, vključno z 20% DDV na odvetniške storitve in takso v višini 200.000,00 SIT. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila, je v skladu z tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran