018-105/03-2
Številka: 018-105/03-23-805Datum sprejema: 3. 6. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje upravne stavbe in ostalih delovnih prostorov v â??., vključno z zaposlitvijo delavcev, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetjeâ??., zoper ravnanje naročnika â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. â??., z dne â??..
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne â??.., se zavrže.
3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.
Obrazložitev:
Naročnik je dne â??. sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??, pod številko objave â??.., in sicer za čiščenje upravne stavbe in ostalih delovnih prostorov v â??.., vključno z zaposlitvijo delavcev. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne â??., je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Po končanem postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb je naročnik ponudnike z obvestilom o oddaji naročila, št. â??., z dne â??., obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da je nepravilna, zato jo je izločil iz nadaljnjega postopka vrednotenja ponudb. V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik navedel, da vlagatelj v 1. členu pogodbe o prepustitvi opravljanja storitve čiščenja navaja, da bo čistil prostore naročnika s šestimi delavkami, kar naj bi bilo v nasprotju s 1. in 8. točko 1. poglavja tehničnega dela razpisne dokumentacije. Vlagateljeva ponudba naj bi bila nepravilna tudi zato, ker ni navajala cen za celotna pogodbena obdobja.
Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne â??., v katerem navaja, da se je glede prevzema delavcev strinjal z zahtevami naročnika in potrdil vse strani razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je glede na navodila ponudnikom ter dodatna pojasnila naročnika ponudbo v tem delu izpolnil pravilno in pravilno navedel, da bo na delovna mesta razporedil 6 delavk, medtem ko je bil vodja objekta posebej naveden v tekstu pogodbe.
Vlagatelj dalje navaja, da tudi nenavajanje cen za celotna pogodbena obdobja ni upravičen razlog za zavrnitev njegove ponudbe. Vlagatelj meni, da naročnik ni upošteval 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in ga pozval k dodatnim pojasnilom, če je menil, da so bila potrebna, saj je upošteval vsa navodila iz razpisne dokumentacije. Na javnem odpiranju ponudb, dne â??., so člani komisije naročnika in prisotni pooblaščeni predstavniki ponudnikov ugotovili, da so ponudniki v prilogi 4 - obrazec ponudbe in v 3. členu vzorca pogodbe navajali vrednosti za različna obdobja. štirje ponudniki so navedli ceno za leto â?? v obdobju osmih mesecev, to je od â??. do â??.., preostali trije ponudniki pa so navajali ceno za celo leto oz. obdobje 12 mesecev. Pooblaščeni predstavniki so podali svoja mnenja, ki so zapisana v zapisniku o javnem odpiranju ponudb z dne â??... Pooblaščena predstavnica vlagatelja je opozorila naročnikovo komisijo, da je vlagateljeva ponudba pravilna, saj iz razpisne dokumentacije ni razvidno, ali je potrebno ceno opredeliti za koledarsko ali pogodbeno leto, kar je tudi zapisano v zapisniku o javnem odpiranju ponudb. V točki 2.4.3 razpisne dokumentacije (ponudbene cene) je določeno, da mora ponudnik navesti mesečno in letno ceno brez DDV za posamezna leta(â??., â??., â??.) oz. mesečno in letno ceno brez DDV za 1. leto in eventualne stopnje povečanja cen za naslednji dve leti. V 2. členu vzorca pogodbe je določeno, da je predvideni rok začetka del â??.., v 3. členu pa je navedeno, da se pogodbeni stranki dogovorita, da so cene storitev naslednje:
"Cena za leto â??. znaša............... SIT
â??. znaša............... SIT
â??. znaša............... SIT
Stopnji povečanja za leto ......., .......".
Vlagatelj je ta določila razumel tako, da se cena za leto â??. oblikuje za obdobje od začetka izvajanja javnega naročila, to je od â?? dalje do konca leta â??., to je â??.. Stopnji povečanja pa se nanašata na leto â??. in â??.. Zato je v prilogi 4 in 3. členu vzorca pogodbe navedel:
"Cena za leto â?? znaša 13.920.000,00 SIT + DDV (od â?? do â??.)
â?? znaša 22.341.600,00 SIT + DDV (od â??. do â??)
â?? znaša 23.905.512,00 SIT + DDV (od â??. do â??)
Stopnji povečanja za leto 2004 7,0% in 2005 7,0 %.".
Prav tako so razumeli in ravnali še trije zgoraj omenjeni ponudniki, trije ponudniki pa so v prilogi 4 - obrazcu ponudbe in 3. členu vzorca pogodbe navajali ceno za leto â?? za obdobje 12 mesecev. Iz slednjega v razpisni dokumentaciji po mnenju vlagatelja ni razvidno, ali so navajali ceno za obdobje 12 mesecev v letu â??, torej od â?? do â??. in je mesečna vrednost 1/12 navedene vrednosti, ali gre za obdobje 12 mesecev od â??. do â??.. Prav tako ni razvidno, meni vlagatelj, v katerem mesecu se upošteva navedena rast cene. Če se leto â?? zaključi â??., se rast cene upošteva že s â??, če pa se leto â?? zaključi s â??., pa se rast upošteva za leto â??. šele s â??.. Iz slednjega je težko ugotoviti, kdaj se upošteva dvig cene in kdaj se zaključi leto pri naročniku. Tako je težko razumeti navedbe vsakega ponudnika posebej, kdaj je v navedbi njihovih cen upošteval dvig cene in je primerjava ponudbenih vrednosti na tej stopnji nemogoča, trdi vlagatelj. Ker pa ponudniki nikjer v ponudbi ne navajajo skupne ponudbene vrednosti za oddajo naročila za obdobje treh let, je lahko naročnik zavajajoče preračunal mesečne vrednosti, ni pa pozval ponudnikov k dodatnim pojasnilom njihovih ponudbenih vrednosti. Vlagatelj meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno označil za nepravilno in jo izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ter ni upošteval 54. člena ZJN-1 ter vlagatelja in ostale ponudnike pozval k dodatnim pojasnilom. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik kljub temu, da so štirje ponudniki enako razumeli njegova navodila v razpisni dokumentaciji, iz nadaljnjega ocenjevanja zaradi tovrstnega navajanja cene izločil samo njegovo ponudbo, ponudbe ostalih treh ponudnikov pa je označil za pravilne in jih upošteval pri nadaljnjem ocenjevanju. Vlagatelj meni, da je njegova ponudba pravilna in bi jo naročnik moral uvrstiti med pravilne ponudbe in jo upoštevati v postopku ocenjevanja. Vlagatelj se sprašuje, zakaj je naročnik iz tega razloga izločil kot nepravilno samo njegovo ponudbo, če pa so še trije ostali ponudniki razumeli, da je koledarsko leto enako pogodbenemu in v takšnih razmerjih tudi navajali ponudbene vrednosti.
Ker se je v postopku ocenjevanja ponudbene vrednosti postavilo vprašanje ocene skupne ponudbene vrednosti, vprašanje upoštevanja porasta cene in vprašanje ocene vrednosti ponudbe posameznega ponudnika, je primerjava ponudb lahko nepravilna, meni vlagatelj, in predlaga, da naročnik ponudnike pozove k pojasnilom njihovih ponudbenih vrednosti in ponovno izbira med pravilnimi ponudbami ali pa postopek oddaje javnega naročila ponovi in v razpisni dokumentaciji izrecno definira pogodbeno leto ter spremembo cen oz. zahteva, da ponudniki navedejo skupno ponudbeno vrednost za celotno obdobje oddaje javnega naročila.
Na koncu vlagatelj še navaja, da bo takso iz 22. člena ZRPJN plačal po pozivu, zahteva pa tudi povračilo stroškov revizijskega postopka skladno z 22. členom ZRPJN.
Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne â??., v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT naročniku posredoval z dopisom, z dne â??..
Iz naročnikovega dokumenta, z dne â??., je razvidno, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku v delu, ki se nanaša na prevzem delavcev, ugodil, v delu, ki se nanaša na sporno oblikovanje ponudbene cene, pa je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je v točki 2.1.3. razpisne dokumentacije ter v 2. členu vzorca pogodbe navedel rok začetka del, kot tudi podatek, da bo pogodba sklenjena za obdobje treh let. To po naročnikovem mnenju ne pomeni obdobja treh koledarskih let, ampak obdobje 36 mesecev. Vlagatelj sicer navaja, da so štirje ponudniki, vključno z njim, navedli cene za 8 mesecev leta â??., ne navaja pa, da so trije od le-teh navedli tudi cene za manjkajoče mesece v letu â??.. Trije ponudniki so torej upoštevali predvideni rok začetka del, vsi razen vlagatelja pa so upoštevali obdobje izvajanja del 36 mesecev, trdi naročnik. Predmetni javni razpis se ponavlja, naročnik pa v razpisni dokumentaciji trajanja del ni spremenil, spremenil je le predvideni rok začetka del. Vsi ponudniki bi lahko skladno s točko 2.2.2 razpisne dokumentacije in v primeru nejasnosti zahtevali tudi dodatna pojasnila glede rokov in trajanja izvajanja del, še meni naročnik. Dodatna pojasnila, ki naj bi jih naročnik zahteval od ponudnikov v zvezi s ponudbenimi vrednostmi, ne bi bila skladna s prvim odstavkom 54. člena ZJN-l. Na podlagi istega člena ZJN-l naročnik tudi ni smel pozvati vlagatelja, da bi dopolnil ponudbo s cenami manjkajočih štirih mesecev, saj bi to pomenilo nedovoljeno dopolnitev ponudbe. Zato je bila ocenitev vlagateljeve ponudbe nemogoča, navaja naročnik, ter dodaja, da je sum o zavajajočem preračunu mesečnih vrednosti neumesten, saj lahko vlagatelj na osnovi podatkov iz zapisnika o odpiranju ponudb in obvestil o oddaji naročila sam preveri pravilnost le-teh. Iz tega razloga je vlagateljeva ponudba nepravilna in izločena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb. Naročnik zato meni, da je zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila neutemeljena in ga zavrača.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je z dopisom, z dne â??., ki ga je poimenoval kot "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj vztraja pri tem, da v svoji ponudbi ni navajal podatkov, ki bi bili v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Vlagatelj še vedno meni, da bi ga lahko naročnik skladno s 54. členom ZJN-1 pozval k dodatnim pojasnilom, kar ne bi pomenilo spreminjanja ponudbe. Vlagatelj navaja, da je v točki 2.1.3 razpisne dokumentacije (rok pričetka in trajanje razpisanih del) ter v 2. členu vzorca pogodbe določeno, da je predvideni rok začetka del â??. in da bo z izbranim ponudnikom sklenjena pogodba za obdobje treh let, nikjer v razpisni dokumentaciji pa naročnik ne omenja oddaje naročila za 36 mesecev. Naročnik je predmetno javno naročilo enkrat že poskušal oddati (objava razpisa v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.). Takrat je naročnik poskušal oddati javno naročilo za tri leta, to je leto â??, â?? in â??., pričetek del pa je bil â??.., vendar je postopek oddaje javnega naročila razveljavil in ga ponovil. Večine razpisne dokumentacije naročnik ni spreminjal, največ sprememb je razpisna dokumentacija vsebovala v tehničnem delu, obrazec ponudbe in vzorec pogodbe sta ostala identična, spremenil se je le datum pričetka javnega naročila iz â??. na â??... Vlagatelj meni, da je naročnik spregledal možnost razhajanja med koledarskim in pogodbenim letom in ni definiral oddaje naročila z datumi, zato naj bi bila razpisna dokumentacija dvoumna. Vlagatelj dalje navaja, da so ponudbeno ceno oblikovali na enak način kot on še trije ponudniki, čeprav naročnik trdi, da so vsi trije ponudniki razen vlagatelja navedli tudi ceno za manjkajoče mesece v letu â??. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne â??, je razvidno, da sta ponudnika â??â?? res navajala tudi cene za leto â??, vendar pa tretji ponudnik â??.. ni navajal cene za leto â?? in je naročnik njegovo ponudbo obravnaval kot pravilno. V razpisni dokumentaciji ponudniki nikjer niso navajali celotne ponudbene vrednosti oz. vrednosti za celotno javno naročilo za obdobje trajanja pogodbe, pač pa so navajali cene za posamezna leta, ki so si jih očitno razlagali vsak po svoje, vendar pa so v obrazcu predračuna opredelili mesečne vrednosti, iz katerih je možno preračunati vrednosti, ki so jih navajali v posameznih letih â??., â??. in â??.. Iz slednjega je razvidno, meni vlagatelj, da bi lahko naročnik preračunal, koliko bi znašala skupna ponudbena vrednost za obdobje 36 mesecev, če je želel primerjati ponudbe po skupnih ponudbenih vrednostih. To je naročnik tudi naredil in pridobil povprečne mesečne vrednosti, ki so bile predmet ocenjevanja ponudb in jih navaja v obvestilu o oddaji naročila. Vlagatelj se sprašuje, zakaj naročnik ni mogel preračunati njegove ponudbe, lahko pa je preračunal ponudbo ponudnikaâ??, ki tudi ni navedel vrednosti ponudbe za obdobje odâ??. doâ??.. Trije ponudniki so navajali ceno za leto â??., mislili pa so na izvajanje del v obdobju od â??. do â??. in ceno za leto â??., ki je zajemala izvajanje del v obdobju od â??.. do â??. in še za leto â??.., ki je zajemala izvajanje del v obdobju od â??. do â??.. Za te ponudnike je razvidno, trdi vlagatelj, da navajajo cene za obdobje 36 mesecev. Ni pa razvidno, v katerem mesecu so upoštevali predvideno stopnjo povečanja cen za posamezno leto, ali s â??. ali s .... Vlagatelj meni, da bi naročnik moral upoštevati 54. člen ZJN-1, ko je preračunal mesečno vrednost glede na upoštevanje stopnje rasti cene z navedbo meseca porasta cene v pogodbenem obdobju oddaje javnega naročila in ponudnike pozvati, da potrdijo naročnikov izračun povprečne mesečne vrednosti in jo šele nato upošteva pri ocenjevanju. Tako pa vlagatelj dvomi, ali ni naročnik morebiti brez soglasja ponudnikov ponudbe celo spremenil in s tem kršil 54. člen ZJN-1. Vlagatelj tudi meni, da bi naročnik, če je želel preračunavati povprečne mesečne vrednosti za obdobje 36 mesecev, oba ponudnika, ki nista navajala cen za 36 mesecev, ampak samo za 31 mesecev, lahko pozval, da pojasnita, če ostaja njihova mesečna ponudbena vrednost za manjkajoče mesece v letu â??. enaka tudi za mesece v letu â??. Če bi ponudnika potrdila, da se cena za leto â??. ne spremeni, ne bi prišlo do spreminjanja ponudbe in s tem kršitve 54. člena ZJN-1. Do kršitve 54. člena ZJN-1 bi prišlo, če bi ponudnika spreminjala mesečno ponudbeno vrednost v letu â??. z morebitno novo stopnjo povečanja cene. Ponudniki niso navajali skupnih ponudbenih vrednosti, ampak je bila osnova mesečna ponudbena vrednost, ki so jo povečevali s predvideno stopnjo povečanja cen s predvidenim datumom, ki pa ni bil naveden. Naročnik je sam preračunal mesečne vrednosti ponudb v povprečne vrednosti brez pisnega soglasja ponudnikov o pravilnem preračunu in jih v nadaljevanju ocenjeval. S tem je že lahko prišlo do kršitve 54. člena ZJN-1, še navaja vlagatelj.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne â??., skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na domnevno sporni prevzem delavcev naročnika, ugodil. Ker med strankama v tem delu ni več spora, tudi Državna revizijska komisija o tem delu zahtevka za revizijo ni odločala.
Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Naročnik mora v razpisni dokumentaciji natančno določiti, katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki in na kakšen način oz. na podlagi katerih meril bo ocenjeval prispele ponudbe. Pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, je naročnik sicer avtonomen, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila morajo biti objektivizirana in morajo omogočati medsebojno primerljivost ter preverljivost ocenjevanja ponudb. Merila tudi ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora pri ocenjevanju ponudb skladno z načelom enakopravnosti iz prvega odstavka 7. člena ZJN-1 zagotoviti, da med ponudniki ni razlikovanja. V skladu z načelom enakopravnosti mora naročnik enake dejanske stanove obravnavati enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Ocenjevanje ne sme biti odvisno od subjektivne presoje naročnika ter mora temeljiti na nepristranski in objektivizirani oceni. 50. člen ZJN-1 še določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji (vnaprej) navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Dodati velja, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej natančno opisati ne samo merila oz. način ocenjevanja, temveč tudi način izpolnjevanja ponudbenih obrazcev in vpisovanja ponudbenih parametrov, na podlagi katerih ponudniki pridobivajo ocenjevalne točke, saj mora (kot je bilo že omenjeno) pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni osnovi pripravijo in oddajo pravilno ponudbo.
Naročnik je v točki 2.1.3 razpisne dokumentacije določil, da je predvideni rok začetka del â??., z izbranim ponudnikom pa bo sklenjena pogodba za obdobje treh let. V točki 2.4.3 (Ponudbene cene) pa je določil: "Ponudnik mora navesti mesečno in letno ceno brez DDV za posamezna leta (â??,â??.,â??.) oz. mesečno in letno ceno brez DDV za 1. leto in eventuelne stopnje povečanja cen za naslednji dve leti. Stopnje povečanja cen morajo biti zaradi ovrednotenja ponudb nedvomno opredeljene (v kolikor bo Ponudnik uporabil za izračun porastov cen kakršnekoli bodoče letne indekse ali kazalce, bo Naročnik za vrednotenje ponudb upošteval navedene znane indekse iz preteklega leta. Cene so fiksne v posameznih letih. V cenah je vključeno čiščenje vseh prostorov, s tem, da so vključeni vsi stroški, ki jih ima Ponudnik, tudi za potrebna čistila, čistilne pripomočke, čistilne stroje, potrošni material v sanitarijah in potrebne prevoze na dislocirane enote." Ponudniki so morali ponudbeno ceno vpisati v prilogo 4 (obrazec ponudbe), kjer je naročnik v 7. točki predvidel izpolnitev naslednjega obrazca:
"7. Ponudbene cene (brez DDV):
Struktura cene: .........................................................................................................
.........................................................................................................
.........................................................................................................
Cena za leto â??. znaša................................ SIT
â??. znaša............................... SIT
â??. znaša............................... SIT
Stopnje povečanja cen:
za leto ..............................................................................................
za leto ............................................................................................"
Podobno je naročnik določil tudi v prilogi 8 (ponudbene cene brez DDV), kjer so morali ponudniki vpisati letne in mesečne cene na naslednji način:
"Cena za leto â??. znaša: ..................................... SIT, mesečna cena ............................. SIT
Cena za letoâ??. znaša: ..................................... SIT, mesečna cena ............................. SIT
Cena za leto â?? znaša: ..................................... SIT, mesečna cena ............................. SIT
V kolikor ceni za leto â??. in â??. zgoraj nista navedeni, se izhodiščna cena (leto â??.) poveča:
stopnja povečanja za leto â?? znaša ....................................................................................
stopnja povečanja za leto â?? znaša ....................................................................................
Cene so fiksne za posamezna leta.
Popust:
Rok plačila:"
V vzorcu pogodbe je v 2. členu ponovljena določba iz točke 2.1.3 razpisne dokumentacije ("Predvideni rok začetka del je â??.. Z izbranim Izvajalcem bo sklenjena pogodba za obdobje treh let."), v 3. členu pa je ponovno navedeno:
"Pogodbeni stranki se dogovorita, da so cene storitev naslednje:
Cena za leto â?? znaša................................ SIT
â?? znaša................................ SIT
â?? znaša................................ SIT
Stopnje povečanja cen:
za leto ...................................
za leto ..................................."
Čeprav je iz 2. člena vzorca pogodbe in točke 2.1.3 razpisne dokumentacije mogoče sklepati, da se bo predmetno javno naročilo v letu â?? izvajalo le od â??. do â??. oz. da se bo izvajalo tudi še v letu â??., natančneje od â?? do â??, gre ugotoviti, da je naročnik v točki 2.4.3 razpisne dokumentacije od ponudnikov izrecno zahteval, da navedejo "mesečno in letno ceno brez DDV za posamezna leta (â??,â??,â??) oz. mesečno in letno ceno brez DDV za 1. leto in eventuelne stopnje povečanja cen za naslednji dve leti". Tudi iz obrazcev, v katere so morali ponudniki vpisati ponudbene cene (priloga 4, priloga 8, vzorec pogodbe), ni razvidno, da bi naročnik sledil v točki 2.1.3 razpisne dokumentacije določenemu pogodbenemu roku izvajanja predmetnega javnega naročila. Naročnik namreč glede na dejstvo, da se bo pogodba v letu â?? izvajala le od â?? do â??., ni natančneje določil, kako naj ponudniki oblikujejo ceno za to pogodbeno leto, temveč je predvidel ceno za celotno leto â??. brez natančnejše opredelitve pogodbenega termina. Prav tako naročnik ni predvidel posebne rubrike za vpis ponudbene cene za obdobje od â??. do â??., ko naj bi se pogodba prenehala izvajati.
Da način vpisa ponudbene cene ni bil prilagojen roku trajanja pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila in da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, je razvidno tudi iz dejstva, da so ponudniki ponudbene cene oblikovali na različne načine. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne â??., ter iz ponudbene dokumentacije ponudnikov je namreč razvidno, da sta od sedmih ponudnikov dva (in ne trije, kot trdi naročnik) ponudnika navedla ponudbene cene tudi za štiri mesece v letu â??., medtem ko je ostalih pet ponudnikov, med njimi tudi vlagatelj in izbrani ponudnik, navedlo ponudbene cene le za leta â??, â?? in â??.. Poleg tega so štirje ponudniki ceno za leto â?? oblikovali tako, da so upoštevali le osemmesečno pogodbeno obdobje tistega leta, torej od â??. do â??., medtem ko so ostali trije ponudniki pri tem upoštevali vseh 12 mesecev leta â??. Glede na to, da so ponudniki ponudbene cene oblikovali na različne načine, tudi ni povsem jasno, na kakšen način so upoštevali stopnje povečanja cen. Ker v razpisni dokumentaciji ni bilo natančno navedeno, za katera pogodbena obdobja morajo ponudniki ponuditi cene, naročnik pa je pri ocenjevanju ponudb na podlagi merila "cena" preračunal mesečne ponudbene vrednosti, bi bilo ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila možno sklepati, da je bila na ta način dopuščena možnost subjektivnega ocenjevanja ponudb.
Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, katere objektivne kriterije je naročnik upošteval pri vrednotenju ponudbenih cen oz. zakaj je le za ponudbo vlagatelja ugotovil, da ni pravilna in jo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot je bilo ugotovljeno zgoraj so tudi ponudbe štirih drugih ponudnikov vsebovale podobne pomanjkljivosti. Prav tako ni točna navedba naročnika, da je vlagatelj edini, ki ni navedel ponudbenih cen za 36 mesecev, saj je iz priloge 8 ponudbene dokumentacije ponudnika â??â?? razvidno, da je tudi on ponudbeno ceno oblikoval na podoben način kot vlagatelj. Naročnik je s takim ravnanjem kršil načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1, ko je zatrjeval nepravilnost vlagateljeve ponudbe zaradi napačnega navajanja ponudbene cene za leto â??. oz. zaradi nenavajanja cene za štirimesečno obdobje v letu â??., saj tudi ponudbe štirih drugih ponudnikov (med njimi tudi ponudba izbranega ponudnika), ki jih naročnik ni označil kot nepravilne, vsebujejo podobne pomanjkljivosti. Kot je bilo že omenjeno mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da mora enake dejanske stanove obravnavati enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Namen pravil o javnem naročanju je med drugim zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, temveč to, da morajo biti ponudbe obravnavane enakopravno.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da ponovi postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb in vanj vključi tudi vlagateljevo ponudbo. Pri tem mora zagotoviti objektivno primerljivost ponudb, naknadno preverljivost ocenjevanja ponudb ter njihovo nepristransko in enakopravno obravnavanje. Upoštevati mora tudi pravilo, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Pri ponovnem ocenjevanju ponudb in zagotavljanju objektivne primerljivosti rezultatov vrednotenja naj naročnik upošteva tudi prilogo št. 8, v kateri je predvidel možnost določitve ponudbene cene v primeru, ko cena za leti â??. in â?? sploh ne bi bila navedena, temveč bi bile poleg izhodiščne letne in mesečne cene za leto â?? navedene le stopnje povečanja za posamezno leto. Glede na to, da že sam naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo navaja, "da se predmetni javni razpis ponavlja in da naročnik v razpisni dokumentaciji trajanja del ni spremenil, spremenil je le predvideni rok pričetka del", pa Državna revizijska komisija opozarja, da mora naročnik ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo, če bo ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel objektivno oceniti prispelih ponudb (arg. drugega odstavka 25. člena ZJN-1).
Glede vlagateljevih navedb, da bi moral naročnik ponudnike pozvati k pojasnilom njihovih ponudbenih vrednosti, pa Državna revizijska komisija pripominja, da sme naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 od ponudnikov zahtevati le pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izjemoma sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb. Pri tem je potrebno upoštevati, da je pod temi pogoji dopustno popravljati le dejanske, resnične računske napake, torej napake, ki nastanejo pri računskih operacijah izračunavanja cen, količin ali drugih številskih parametrov ponudbe, ni pa dopustno popravljati drugih napak, ki jih pri pripravi ponudbe ali oblikovanju ponudbene cene napravi ponudnik in ki imajo za posledico nepravilnost same ponudbe.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija na koncu ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo, s tem ko je v dopisu, z dne â??, s katerim je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, poleg ponavljanja navedb iz zahtevka za revizijo navajal tudi nova dejstva in dokaze. Teh novih vlagateljevih trditev Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ni upoštevala, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku desetdnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, ki zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da se o teh dejstvih izjavi. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne â??., v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne