018-104/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 13. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup potrošnega pisarniškega materiala, obrazcev in potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne

odločila:

1. Pritožbi, z dne â??., se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. â?? , z dne â?? , s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo.
2. Naročnik mora odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.
3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v znesku 40.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. O stroških, nastalih z vložitvijo revizijskega zahtevka, bo odločeno v odločitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â?? , z dokumentom št. â?? , izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo pisarniškega materiala, obrazcev (računalniških in drugih za potrebe â??. ter ostalih tiskovin) in potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote.

Naročnik je dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??. , pod številko objave â??., objavil javni razpis za dobavo potrošnega pisarniškega materiala, obrazcev in potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne enote za naslednje štiri sklope:
I. sklop - potrošni pisarniški material,
II. sklop - računalniški obrazci,
III. sklop - obrazci za potrebe zavoda,
IV. sklop - potrošni material za tiskalnike in magnetne enote.


Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??., pod številko objave â??., objavil popravek javnega razpisa, objavljenega dne â??. v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave â??.. Spremenil je 8. in 9. točko razpisa in v njih podaljšal rok za predložitev ponudb do â??. do 10. ure in določil nov datum odpiranja ponudb, dne â??. ob 10. uri.

Vlagatelj je dne â??. dvignil razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je istega dne poslal naročniku dopis, "Pojasnila-javni razpis št. â??.". V njem je zapisal, da kot dolgoletni in aktualni dobavitelj ve, da je iz priloženega seznama opisanega v prilogi št. â??, nemogoče izdelati ponudbo, kljub pojasnilu naročnika v dopisu št. â??. z dne â??. V tem dopisu je naročnik pojasnil, kakšni so formati njegovih obrazcev in na kakšnem papirju so tiskani. Glede papirja je vlagatelj opozoril, da je večina obrazcev tiskana na posebnem papirju, namenjenem za dvostransko tiskanje na tiskalnikih in fotokopimih strojih naročnika, ki je do trikrat dražji od običajnega brezlesnega papirja.
Po mnenju vlagatelja pa iz seznama ni razvidno, kateri obrazci so formata A4, A3 oziroma A5, kakor tudi ne koliko strani vsebujejo ter v koliko barvah so tiskani.
Za primer je navedel še nekatere druge tiskovine:
- Mapa: ni opisan format, oblika in ne vrsta materiala;
- Obr .št.l : ni znana ne oblika, obseg, vrsta papirja ter število barv;
- Obr.l00-referentska knjiga: ni formata, obsega, vrste vezave, kvalitete platnic;
- Mesečni statistični podatki: prav tako brez potrebnih podatkov za izdelavo ponudbe. Navedena količina je 1200 izvodov, v resnici se jih tiska 60 mesečno;
- Skupščinske mape: zahteven artikel, ki ga brez natančnega opisa ali priloženega vzorca ni mogoče realno oceniti;
- Poslovno poročilo: brez formata, obsega, vrste papirja, števila barv in načina vezave ni mogoče izdelati kalkulacije;
- Informativne zloženke: jih je najmanj 10 različnih, različnih barv, obsega in vrste vezave. Ni formata in ne podatka o papirju;
- Predstavitev zavoda: tudi zanj velja isto kot za letno poročilo.

Vlagatelj je tudi zapisal, da je opazil, da je naročnik iz seznama izpustili blok obrazec 612, ki je do sedaj spadal v sklop obrazcev za potrebe naročnika in za katerega je naročnik Državni revizijski komisiji trdil, da obsega polovico vrednosti dobavljenega blaga. Zaradi navedenega je zapisal, da vsi, ki se nameravajo javiti na javni razpis, pričakujejo doslednejši seznam z vzorci, na podlagi katerih sploh lahko izdelajo natančno ponudbo.

Vlagatelj je dne â??.. vložil pri naročniku zahtevek za revizijo.
V njem trdi, da vlaga revizijski zahtevek zaradi kršitve temeljnega načela pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnega naročanja in sicer zaradi kršitve temeljnega načela zakonitosti.
Vlagatelj navaja, da je dne â??. dvignil razpisno dokumentacijo, za katero je ob pregledu le-te šele doma ugotovil, da je nepopolna. V dokumentaciji je manjkal opis materialov in količin za III.sklop - tisk obrazcev za potrebe naročnika. Istega dne je priporočeno na naročnika naslovil dopis, s katerim mu je pojasnil, da ni prejel popolne dokumentacije, na podlagi katere bi bilo možno izdelati ponudbo, naročnik pa na ta dopis ni odreagiral, čeprav se je rok za predložitev ponudbe iztekel dne â??.. Zaradi navedenega vlagatelj ni imel možnosti za udeležbo na zgoraj navedenem javnem razpisu, s čimer je bilo po mnenju vlagatelja kršeno načelo zakonitosti.
Vlagatelj trdi, da je aktivno legitimiran, saj ima interes za dodelitev naročila in mu je s tem, ko mu naročnik v odprtem roku ni poslal manjkajoče dokumentacije, bila povzročena škoda.
Vlagatelj je zato predlagal, da se ustavijo vse nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov v višini 50 točk za konferenco s stranko, 750 točk za sestavo zahteve za revizijo, po odvetniški tarifi in povrnitev takse po odmeri.

Naročnik je dne â??., z dokumentom št. â??.. zahteval dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačani taksi v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je dopolnil zahtevek za revizijo dne â??...

Naročnik je zahtevek za revizijo vlagatelja dne â??., z dokumentom št. â??., na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, zavrgel.
Naročnik namreč trdi, da je zahtevek za revizijo glede zatrjevanih kršitev prepozen, pri čemer je navedel, da opira svojo odločitev na načelo hitrosti postopka, ki velja v postopkih javnega naročanja.
Po mnenju naročnika je ob upoštevanju analogne uporabe petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj navedel kršitve, ki jih v tej fazi ne more več uveljavljati. Upravičenec bi moral po mnenju naročnika zoper domnevne kršitve reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopkih javnega naročanja. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. To določbo je po mnenju naročnika mogoče smiselno uporabiti tudi za postopek oziroma posamezne faze postopka, v primeru vloženega zahtevka to pomeni po mnenju naročnika, do predložitve ponudb. S tem je uveljavljeno načelo hitrosti. Naročnik zapiše, da bi v primeru, ko bi vlagatelj menil, da so podane kršitve ZRPJN v zatrjevanem smislu, moral le-ta vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb.
Ob vsebinski obravnavi zahtevka pa naročnik zapiše, da je zahtevek tudi sicer neutemeljen.
Naročnik navaja, da je ponudnik dolžan po tretjem odstavku 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahtevati kakršnokoli dodatno pojasnilo v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Glede na datum prejema zahtevka in ker se dan, določen za predložitev ponudb v rok ne všteva, je naročnik ocenil, da je prejel zahtevo za pojasnilo prepozno, zato ni bil več dolžan odgovoriti. Po navedenem bi torej moral v primeru, če bi ga presojal po vsebini, le tega zavrniti.
Naročnik še zapiše, da vlagatelj ni predložil ponudbe in da zato ne more imeti statusa ponudnika in da si s tem tudi ni zavaroval nobenih rokov.
Naročnik je podal pravni pouk, v katerem vlagatelja opozarja, da v kolikor meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, da lahko le-ta v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, ki mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.

Vlagatelj je dne â??. podal pritožbo zoper sklep naročnika, v kateri je predlagal, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
V njej je navedel, da vlaga pritožbo zaradi kršitev temeljnih načel pravnega varstva ponudnikov v postopkih javnega naročanja. ZRPJN določa v 12. členu, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka osem dni (pravilno: 10 dni), medtem ko pred odločitvijo o dodelitvi naročila vlagatelj časovno ni vezan na noben rok. Vlagatelj zapiše, da je ZRPJN jasen, da je revizija dovoljena v vseh stopnjah postopka in zoper vsako ravnanje naročnika. Po mnenju vlagatelja zato naročnik nima prav, ko navaja, da je zahtevek za revizijo glede zatrjevanih kršitev prepozna. Vlagatelj se strinja, da mora potekati postopek hitro, nikakor pa to načelo ne sme iti v škodo ponudnikov. Vlagatelj ugotavlja, da bi bila taka interpretacija načela hitrosti v nasprotju z načelom zakonitosti, ki jo ZRPJN določa v 3. členu kot prvo. Vlagatelj zapiše, da se z upoštevanjem enega načela ne sme kršiti drugo načelo, ki ga določa ZRPJN.
V nadaljevanju vlagatelj ponovi navedbe, ki jih je navedel v zahtevku za revizijo in sicer, da je dvignil razpisno dokumentacijo v predmetnem javnem razpisu, da jo je še istega dne pregledal in ugotovil, da je nepopolna, saj je v dokumentaciji manjkal opis materialov in količin za III. sklop - tisk obrazcev za potrebe naročnika. še istega dne, je s priporočeno pošto (po mnenju vlagatelja torej pravočasno), poslal naročniku dopis, v katerem je ustrezno pojasnil, da ni prejel popolne ponudbe. Naročnik na ta dopis ni reagiral, kljub temu, da se je rok za vložitev ponudb iztekel â??.. Vlagatelj je takoj po kršitvi odreagiral in zato po mnenju vlagatelja ni pravilna uporaba petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki bi mu mogel biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.
Vlagatelj pravi, da iz sedaj navedenega jasno izhaja, da mu ni bila znana kršitev naročnika pred odločitvijo, saj je vse do dneva izteka roka za oddajo ponudb utemeljeno pričakoval, da bo naročnik pomanjkljivost odpravil in mu še pravočasno poslal vso dokumentacijo. Vlagatelj trdi, da vse do izteka roka za oddajo ponudb ni mogel vedeti, da bo izigran na tak špekulativen način. Vlagatelj pravi, da bi v primeru, če bi vedel, da mu naročnik ne bo poslal zahtevane dokumentacije, vložil revizijski zahtevek že pred odločitvijo o dodelitvi naročila. Po mnenju vlagatelja gre pri tem nedvomno za kršitev načela zakonitosti.
Glede vsebinske podlage pa vlagatelj navaja, da je zmotna odločitev naročnika, da je vlagateljev zahtevek tudi sicer neutemeljen, pri čemer navede, da je vlagatelj poslal zahtevo za dopolnitev razpisne dokumentacije v pisni obliki pet dni pred potekom roka. Pri tem poudarja, da je pomembno, kdaj je zahtevo poslal, ne pa kdaj jo je naročnik prejel. Za štetje rokov se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, 70/2000 in 52/2002; v nadaljevanju: ZUP). Vlagatelj trdi, da že naročnik sam ugotavlja, da je vlagatelj naslovil zahtevo za dopolnitev dokumentacije že dne â??., kar je natančno pet dni pred iztekom roka za predložitev ponudb in je zaradi tega izpodbijani sklep tudi v tem delu neutemeljen.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov v višini 50 točk za konferenco s stranko in 400 točk za sestavo pritožbe, po veljavni odvetniški tarifi, ter povrnitev takse po odmeri.

Državna revizijska komisija je prejela pritožbo vlagatelja dne â??..

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila pravilnost in zakonitost sklepa naročnika, z dne â??.., št. â??.., s katerim je ta zavrgel revizijski zahtevek na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, pri čemer navaja kot razlog za tak sklep analogno uporabo petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da drugi odstavek 13. člena ZRPJN določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ni aktivno legitimirana, le-ta zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.

Državna revizijska komisija je preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
Državna revizijska komisija je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da naročnik še ni sprejel odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti in da torej še ni začel teči deset dnevni rok, ki bi lahko kvalificiral vloženi revizijski zahtevek kot prepozno vložen.
Iz navedenega razloga torej ni bil kršen drugi odstavek 13. člena ZRPJN, saj zahtevek za revizijo ni bil vložen prepozno.

Naročnik je v sklepu s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, navedel, da ni obravnaval navedb vlagatelja, ki jih je le-ta navajal v zahtevku za revizijo, ker naj bi le-ta navajal kršitve, ki so mu bile znane pred rokom za oddajo ponudb.
Pri tem se je skliceval na analogno uporabo petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Državna revizijska komisija opozarja, da peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom te odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.
Državna revizijska komisija opozarja, da na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče izdati sklepa po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, ker naj bi bil revizijski zahtevek vložen prepozno.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja in opozarja, da sta izrek sklepa in obrazložitev sklepa, s katerim je naročnik zavrgel navedeni revizijski zahtevek vlagatelja, med seboj v kontradiktornem razmerju. Kontardiktornost je podana zato, ker se naročnik sklicuje na pomanjkanje procesnih predpostavk pri vloženem revizijskem zahtevku (drugi odstavek 13. člena ZRPJN - pravočasnost, aktivna legitimacija) in je zato zahtevek posledično zavrgel, v obrazložitvi pa se tudi ukvarja z vsebino, ki jo ureja peti odstavek 12. člena ZRPJN in torej v tem delu meritorno odloča.
Naročnik je zapisal, da je določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN mogoče uporabiti tudi smiselno za celoten postopek ali zgolj za posamezne faze postopka, kar po mnenju naročnika v primeru vloženega zahtevka pomeni, do predložitve ponudb.
Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da taka interpretacija zakonske določbe ni mogoča, saj zakon zelo jasno določa, do kdaj se sme vložiti revizijski zahtevek. Zakon postavlja kot mejnik za vložitev zahtevka glede kršitev, ki so bile ali bi morale biti vlagatelju znane (v tem primeru glede razpisne dokumentacije), sprejem odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Vsakršna drugačna rešitev bi pomenila oženje z zakonom določenih pravic in za tako rešitev tudi ni v zakonu utemeljenih razlogov.
Načelo hitrosti, ki ga navaja naročnik, namreč ne sme biti v nasprotju s precizno določenimi zakonskimi določbami ZRPJN, ki urejajo posamezne segmente revizijskega postopka. Načelo hitrosti je temeljno načelo, ki ga je potrebno upoštevati ob spoštovanju drugih načel in specialnejših določb zakona.

Državna revizijska komisija je nato preverila, ali je bil zahtevek za revizijo upravičeno zavržen, ker ga je morebiti vložila oseba, ki ni izkazala aktivne legitimacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne â??.., navaja, da je aktivno legitimiran. To zatrjuje na podlagi dejstva, da je imel interes za dodelitev naročila in da mu je bila s tem, ko mu naročnik ni poslal v odprtem roku manjkajoče dokumentacije, brez dvoma povzročena velika škoda.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo z dne, â??., št. â??.., ugotavlja, da ponudnik ni predložil ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in da si s tem ni zavaroval nobenih rokov in da torej nima statusa ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi dejstva, da vlagatelj ni vložil ponudbe, štel, kar izhaja iz odločitve naročnika, da le-ta nima aktivne legitimacije.
Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Prvi odstavek 9. člena ZRPJN torej govori o vsaki osebi in ne govori zgolj o ponudniku.
Ponudnika namreč opredeli 4. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1, kot dobavitelja ali izvajalca, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba.
Državna revizijska komisija opozarja, da ZRPJN daje aktivno legitimacijo torej vsaki osebi in ne zgolj ponudniku, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
Državna revizijska komisija je zato sledila navedbi vlagatelja, da je aktivno legitimiran, saj je dvignil razpisno dokumentacijo, kar kaže na interes sodelovanja v postopku javnega naročila, poleg tega pa bi mu lahko nastala z ravnanjem naročnika tudi škoda, ker ni imel popolne razpisne dokumentacije in torej ni mogel podati pravilne ponudbe, kar pomeni, da niti ne bi mogel biti izbran. Razlog za neizbiro pa bi bil v tem primeru ravnanje naročnika, ki mu zaradi svojih dejanj posledično ni omogočil izdelave pravilne ponudbe. Naročnik namreč v sklepu o zavrženju revizijskega zahtevka ne trdi, da je bila vlagatelju predložena razpisna dokumentacija v celoti in da so torej njegove navedbe v tej smeri neutemeljene.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj aktivno legitimiran in da torej njegov zahtevek ni bil pravilno zavržen, kot je to odločil naročnik v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je zaradi navedenih razlogov na podlagi 3. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika, z dne â??., št. â??â??, s katerim je le-ta zavrgel revizijski zahtevek vlagatelja.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na podlagi 3. alinee drugega odstavka in tretjega odstavka 23. člena ZRPJN opozarja naročnika na naslednja ravnanja, ki jih je dolžan opraviti.

Ker je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila, je naročnik dolžan meritorno odločati o zahtevku za revizijo.
Naročnik je dolžan o zahtevku za revizijo odločiti na podlagi 16. člena ZRPJN.
Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. Ker je naročnik revizijski zahtevek zavrgel in je bila zaradi tega vložena pritožba vlagatelja, s katero je le-ta uspel, je dolžan naročnik odločiti v roku 15 dni od prejema sklepa Državne revizijske komisije, s katerim je le-ta odločila o vloženi pritožbi vlagatelja.
Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da bi le-ta moral v primeru, če bi menil, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, ker je vlagatelj navajal kršitve, ki bi jih moral v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN navajati že predhodno, tak zahtevek v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN zavrniti in ne zavreči, saj za tako odločitev ni imel pravne podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov za vložen revizijski zahtevek v višini vplačane takse in 50 točk za konferenco s stranko in 750 točk za sestavo zahtevka za revizijo, po veljavni odvetniški tarifi. V pritožbi pa je zahteval, da se mu povrne 50 točk za konferenco s stranko in 400 točk za sestavo pritožbe, po veljavni odvetniški tarifi, ter takso po odmeri.
Ker je vlagatelj uspel s pritožbo, je Državna revizijska komisija le-temu na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN priznala povračilo potrebnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo pritožbe, v višini 400 odvetniških točk, v protivrednosti 40.000,00 SIT. Državna revizijska komisija ni ugodila zahtevi vlagatelju za povračilo takse po odmeri za vložitev pritožbe, ker taksa za pritožbo ni bila odmerjena.
V preostalem delu zahtevanih stroškov pa Državna revizijska komisija opozarja, da mora o njih odločiti naročnik, ko bo odločal o zahtevku za revizijo in sicer v skladu z 22. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

Ljubljani, dne

Natisni stran