018-102/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo goriva, olja in maziva za tovorna motorna vozila, delovne stroje ter elektrarno na deponijski plin (sklop B in sklop C) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??. (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??.. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo goriva, olja in maziva za tovorna motorna vozila, delovne stroje ter elektrarno na deponijski plin, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??., pod štev. objave â??., za sklop B, v celoti.

2. V ostalem se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 100.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave â??., objavil javni razpis za dobavo goriva, olja in maziva za tovorna motorna vozila, delovne stroje ter elektrarno na deponijski plin. V 3.b. točki je naročnik predvidel oddajo po treh sklopih, in sicer: sklop A - goriva za tovorna motorna vozila ter delovne stroje, sklop B - olja, maziva za motorna vozila ter delovne stroje, sklop C - olja, maziva za elektrarno na deponijski plin. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. â??, z dne â??, je razvidno, da je prispelo pet ponudb, in da v kolikor naročnik ne bo mogel enakovredno ovrednotiti priloge iz sklopa B tega razpisa (olja, maziva za motorna vozila ter delovne stroje), bo vse ponudnike, ki so se prijavili za sklop B, z okrožnico pozval k uskladitvi te priloge.

Naročnik je z okrožnico, št. â??, z dne â??., pozval ponudnike, naj dopolnijo svoje ponudbene dokumentacije za predmetni javni razpis za sklop B, ker ni mogel enakovredno ovrednotiti priloge B za sklop B, zato naj ponudniki dopolnijo svojo ponudbo z dodatnim obrazcem priloge B, s katerim mu bo omogočeno enakovredno vrednotenje vseh ponudb. Ponudnik â??., je dne â??. vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je ta okrožnica neskladna s prvim odstavkom 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ker naročnik sicer sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. â??, z dne â??, je razvidno, da so prispele štiri dopolnitve ponudbene dokumentacije ter da je peti ponudnik, â??., vložil zahtevek za revizijo in so zaradi tega ustavljene vse aktivnosti v zvezi z izborom najugodnejšega ponudnika. Naročnik je ugodil zahtevku za revizijo s sklepom št. â??, z dne â??, s katerim je ugotovil, da je okrožnica neskladna z ZJN-1 in da jo preklicuje. Poleg tega naročnik v sklepu navaja, da se s strani ponudnikov poslane dopolnitve ponudb neodprte vrnejo ponudnikom ter da je pri ponovni primerjavi priloge sklopa B ugotovil, da je kljub nekaterim odstopanjem dovolj elementov, ki omogočajo pravilno in enakovredno vrednotenje ponudb.
Naročnik je z obvestilom o dodelitvi naročila, z dne â??, obvestil ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklopa B in C izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V pravnem pouku naročnik navaja, da lahko ponudnik vloži revizijo v roku osmih dni po prejemu tega obvestila.

Vlagatelj je dne â?? vložil zahtevek za revizijo, za sklop B in sklop C, v katerem naročniku očita, da je poleg formalnih in vsebinskih kršitev postopka javnega naročanja v predmetnem postopku kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov.
Vlagatelj navaja, da je bilo največ nejasnosti pri pripravah ponudb ponudnikov v zvezi s sklopoma B in C, zato so naročniku postavljali vprašanja v zvezi s tem, na katera jim je naročnik odgovarjal in o odgovorih seznanjal vse potencialne ponudnike. Vlagatelj tako opozarja, da je naročnik dne â??. posredoval potencialnim ponudnikom med drugim tudi dopolnilo k specifikaciji za sklop B, z natančnejšo navedbo primerjalnih kvalitet maziv, navedbo embalaže ter spremenjeno orientacijsko količino maziv. Vlagatelj pojasnjuje, da je navedena dopolnjena specifikacija, po sicer ustnih zagotovilih, zamenjala prvotno objavljeno v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj navaja, da je dne â?? naročniku posredoval ponudbo za vse razpisne sklope blaga v skladu z naročnikovimi Navodili ponudnikom v razpisni dokumentaciji ter v skladu s posredovanimi dopolnitvami na podlagi vprašanj potencialnih ponudnikov. Vlagatelj navaja, da so ponudniki na javnem odpiranju ponudb dne â?? (pravilno: â??.) ugotovili, da so za sklop B uporabili različne specifikacije, in sicer dva ponudnika prvotno iz Navodil v razpisni dokumentaciji ter trije ponudniki dopolnjeno naročnikovo specifikacijo in dodaja, da je naročnik zagotovil ponudnikom, da bo njegova komisija pregledala ponudbene dokumentacije.
Vlagatelj poudarja, da je prejel poziv naročnika - okrožnico, z dne â??, za dopolnitev ponudbe ter da je bil okrožnici priložen obrazec 19 - Ponudba in predračun - Priloga za sklop B, kjer je naročnik navedel, da dodatni obrazec nadomešča originalni obrazec. Vlagatelj navaja, da je naročniku v roku poslal dopolnitev ponudbe, tako kot je to z okrožnico zahteval naročnik. Naročnik je s sklepom št. â??, z dne â??, ugodil zahtevku za revizijo izbranega ponudnika in preklical okrožnico zaradi neskladja z ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je dne â?? prejel naročnikovo obvestilo o dodelitvi naročila izbranemu ponudniku in dodaja, da je iz obvestilu priloženega obrazca ocenjevanja ponudb za sklop B razvidno, da je naročnik pri izbiri upošteval priloge ponudnikov iz ponudb, ki so vsebovale specifikacije na različnih podlagah (dve na podlagah prvotnih navodil naročnika, tri pa po dopolnjenih navodilih naročnika).
Vlagatelj navaja, da je iz priloženega obrazca ocenjevanja ponudb za sklop C (olja, maziva za elektrarno na deponijski plin) razvidno, da je ponudba vlagatelja nepravilno ovrednotena, saj je vlagatelj ponudil druge ugodnosti, to je spremno analizo dobavljenega in odpeljanega olja po specifikacijah naročnika, v obrazcu pa te ugodnosti naročnik ni upošteval, čeprav je druge ugodnosti navedel kot merilo v točki 8.4. razpisne dokumentacije.
Vlagatelj ugotavlja, da je pravni pouk v naročnikovem obvestilu nepravilen, saj je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni in ne 8 dni, kot je to navedel naročnik. Vlagatelj naročnika še opozarja na dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval veljavnost ponudb do â??. in da je sklep o izbiri ponudnika za sklop A naročnik sprejel â??, sklep za sklopa B in C pa â??.
Vlagatelj tako predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila, v delu sklop B in sklop C, razveljavi.
Vlagatelj je z dopisom, z dne â??., zahteval povrnitev stroškov v višini plačane takse.

Naročnik je s sklepom št. â??, z dne â??., zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo pravočasen in da ga je vložila upravičena oseba. Naročnik na vlagateljeve navedbe, da je bilo največ nejasnosti s sklopoma B in C, odgovarja, da v zvezi s sklopom C ni bilo s strani ponudnikov postavljeno nobeno vprašanje. Naročnik pojasnjuje, da je bilo dopolnilo k specifikaciji za sklop B, ki je zadevalo le del (8 od 17 postavk - torej manj kot polovico postavk iz Priloge sklop B), poslano vsem ponudnikom z orientacijsko predvideno količino porabe v tekočem letu - v Prilogi sklop B je orientacijska količina temeljila na količini dejansko porabljenih olj in maziv v preteklem letu. Naročnik navaja, da je v Predmetu javnega naročila za sklop B navedel: "okvirna predvidena količina: skladno s potrebami naročnika, orientacijsko razvidni v prilogi sklopa B, v vrednosti 6.000.000,00 SIT" ter to navedbo dopolnil v "Obrazcu 19 "Ponudba in predračun - priloga" - velja za sklop B" z navedbami: "ni pogojev za minimalni znesek naročila ali minimalno dobavo v posameznem naročilu" ter "število je le letno orientacijsko in naročnika ne obvezuje nabave v navedeni količini". Naročnik povzema, da zaradi navedenih razlogov zavrača vlagateljeve očitke kot neutemeljene.
Naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb dne â??, kljub spremenjenim Prilogam B nekaterih ponudnikov, označil vloge vseh ponudnikov kot popolne, ker je menil, da je lahko prišlo do spremenjenih prilog v sklopu B zaradi napačno interpretiranih telefonskih informacij, čeprav teh Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe ne dovoljujejo. Naročnik navaja, da je s sklepom št. â?? zapisnika o odpiranju ponudb, z dne â??, dopustil možnost zbiranja dodatnih informacij pri ponudnikih, kar je tudi storil z okrožnico, z dne â??., ker so bila odstopanja med posameznimi ponudbami relativno visoka. Naročnik pojasnjuje, ker je na javnem odpiranju ponudb objavil vse cene vseh ponudnikov, da bi z delnimi zahtevami pri ponudnikih, ki niso oddali ponudb, le-te postavil v privilegiran položaj, saj so bili seznanjeni s cenami konkurenčnih ponudb, zato je skušal enakopravnost ponudnikov doseči s ponovnim zbiranjem vseh elementov iz Priloge B. Naročnik nadaljuje, da je moral zaradi vloženega zahtevka za revizijo s strani izbranega ponudnika in strinjanju z njegovimi ugotovitvami, dodatno poizvedovanje preklicati.
Na vlagateljeve navedbe, da njegova ponudba pri sklopu C ni bila pravilno ovrednotena, naročnik odgovarja, da nihče od ponudnikov ni ponudil ničesar, kar ni bilo opredeljeno kot pogoj za prijavo na javni razpis in bi lahko predstavljalo stroškovno prednost za naročnika, ki zato ni imel osnove, da kateremukoli od ponudnikov dodeli dodatne točke pri ocenitvi ponudbe.
Naročnik ugotavlja, da je v zvezi s pravnim poukom prišlo do tiskovne napake. Ker naročnik nikoli ni upošteval napačno zapisanih navodil, zavrača opozorilo, v smislu pravilnosti postopka izbora dobavitelja, kot brezpredmetno.
Naročnik na vlagateljeve navedbe, da je v razpisni dokumentaciji zahteval veljavnost ponudb do â??, odgovarja, da ni nikjer opredelil niti dinamike niti vrstnega reda odločanja o izboru, saj tudi ZJN-1 ne določa rokov o izbiri ponudnikov za oddajo naročila blaga ali storitve po odprtem postopku, niti ne določa, kaj je razumen rok, niti ne zahteva obrazložitve za naročnikovo časovno opredelitev izbora.
Naročnik povzema, da je zaradi vseh naštetih razlogov zahtevek za revizijo neutemeljen, zato meni, da je tudi vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov neutemeljena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne â??., naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom št. â??, z dne â??, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop B in sklop C, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila za sklop B in sklop C in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika, za sklop B, upošteval specifikacije na različnih podlagah, in sicer dve na podlagah prvotnih navodil naročnika, tri pa po dopolnjenih navodilih naročnika.

Naročnik je specificiral predmet javnega naročila za sklop B v Navodilih ponudnikom - 19 Obrazec "PONUDBA in PREDRAČUN - PRILOGA", v katerem je določil opis, primerljivo kvaliteto (za nekatere izmed artiklov) in orient. količino. Pod rubriko Opis, je naročnik predvidel 17 artiklov, in sicer "ležajna mast, mast za kosilnico, QMI ET 946, antikorozijsko olje, motorno olje SAE 15 W-40 (5 l embalaža), vrtalno olje, olje/1 l/, motorno olje SAE 5W-30 (5 l embalaža), Hipenol, Hipoidol, Hidraol olje 25-32, Hidraol 46, motorno olje 5W-40, zavorno olje /1 l/, Hipenol 80, motorno olje, olje".
Naročnik je z dopisom "telefax sporočilo" (brez datuma, vendar očitno pred rokom za oddajo ponudb: â??.), poslanim vsem, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, pripravil dopolnila k specifikaciji, s katerimi odgovarja na vprašanja enega izmed ponudnikov glede obrazca 19 (za sklop B). Pod rubriko Opis, je naročnik tokrat predvidel 8 artiklov, in sicer "Ležajna mast NLGI, Motorno olje (diesel turbo) SAE 15 W 40, Motorno olje (diesel turbo) SAE 5 W 30, Motorno olje (diesel turbo) SAE 5 W 40, Hipenol SAE 80W90, Zavorno olje DOT 4, Olje za servo volan, Hidravlično olje (gradacija 46)".

Iz obvestila o dodelitvi naročila, je iz obrazca "Javni razpis: JR-12/A - Obrazec: ocenjevanje ponudb", za sklop B: olja in maziva, razvidno, da sta dva izmed ponudnikov, in sicer â??, podala ponudbi za vseh 17 artiklov, skladno s prvotno specifikacijo, ki izhaja iz obrazca 19, medtem ko so trije izmed petih ponudnikov, in sicerâ??â??, podali ponudbe za 8 artiklov, glede na dopolnila k specifikaciji iz telefax sporočila.

ZJN-1 določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Obvezna vsebina razpisne dokumentacije mora, upoštevaje predmet javnega naročila, med drugim vsebovati tudi vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd. (7. točka tretjega odstavka 23. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija mora torej ponudnikom omogočiti pripravo ponudbe, ki bo ustrezala vsem pričakovanim zahtevam in pogojem naročnika ter bo vsebovala realno ponudbeno ceno. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. Vsebina ponudbe je zato odvisna od čim bolj natančnega opisa predmeta javnega naročila, ki v celoti odraža vsa naročnikova pričakovanja. Bolj ali manj natančen opis predmeta javnega naročila se odrazi v postopku primerjave in ocenjevanja ponudb, kjer se posledično zaradi nepopolnega opisa in zahtev naročnika lahko ugotavlja neprimerljivost ter nepopolnost posameznih ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik opisal predmet javnega naročila za sklop B v Navodilih ponudnikom - 19 Obrazec "PONUDBA in PREDRAČUN - PRILOGA", iz odgovora na vprašanja potencialnih ponudnikov v zvezi z obrazcem 19, iz katerih je razvidno, da so bile ponudnikom nejasne nekatere bistvene tehnične zahteve glede opisa artiklov, pa ne izhaja nedvoumno, ali zgoraj navedena dopolnila k specifikaciji (po telefax sporočilu) predstavljajo vsa naročnikova pričakovanja za sklop B (kar bi lahko izhajalo iz povsem nove razpredelnice, v kateri ni nekaterih artiklov iz obrazca 19), ali pa so zgolj natančnejši opis nekaterih artiklov (kar bi lahko izhajalo iz gramatikalne razlage "dopolnila k specifikaciji"). V izogib neustreznih, neprimerljivih ali nepopolnih ponudb bi zato naročnik moral posredovati potencialnim ponudnikom čim bolj natančna pojasnila in odgovore na njihova vprašanja, ki so obrazložena na nedvoumen način in ne dopuščajo različnih razlag. Poudariti je potrebno, da nejasna, dvoumna in premalo natančna navodila za izdelavo ponudbe ne morejo iti v breme ponudnikov.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki zaradi naročnikovega ravnanja različno razumeli njegove zahteve glede opisa predmeta za sklop B, s tem pa je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, saj ni zagotovil, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (arg. prvega odstavka 7. člena ZJN-1), posledično pa sta bila onemogočena tudi primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb. Naročnik je navedeno neprimerljivost prejetih ponudb (za sklop B) tudi sam ugotovil ter jo poskušal z "Okrožnico - poziv za dopolnitev ponudbe" odpraviti, pri tem pa je, kot je sam pravilno ugotovil, ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 54. člena ZJN-1, zato je Okrožnico - poziv za dopolnitev ponudbe in njeno prilogo kasneje preklical. Namen načela enakopravnosti ponudnikov je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. V konkretnem primeru je naročnik tako ravnal neenakopravno, ko je primerjal ponudbe tistih ponudnikov, ki niso ponudili vseh artiklov glede na prvotni opis iz obrazca 19, s tistimi ponudniki, ki so ponudili vse artikle iz prvotnega opisa predmeta ter tako na podlagi povsem različnih ponudb opravil vrednotenje in ocenjevanje, ki med seboj ne more dati primerljivih rezultatov.

Iz ugotovljenih dejstev in predloženih dokazov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri specifikaciji predmeta javnega naročila ravnal na način, ki ponudnikom ni zagotovil enoznačne in natančne informacije o predmetu naročila. Takšno ravnanje je posledično povzročilo oddajo ponudb, ki med seboj niso primerljive, saj ponujene količine in "vrste blaga" niso identične. Takšen položaj pa ne more iti v škodo ponudnikov, poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ga ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo predmetnega razpisa, v delu sklopa B.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 8. točki - Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, pod 8.4. - Druge ugodnosti ali dodatne storitve za naročnika, določil:
"Strokovna komisija naročnika, bo individualno ocenila ter ovrednotila vsako dodatno ugodnost ponudnika, ki presegajo pogoje naročnika pri dodatnih storitvah (poudarila Državna revizijska komisija), ter predstavljajo ali lahko predstavljajo logistične, stroškovne ali druge prednosti za naročnika. Predvsem glede na stroškovno prednost za naročnika lahko komisija dodeli posameznemu ponudniku do 100 točk.

Pogoji za dodatne ugodnosti ali storitve:
Sklop A: Gorivo optimalno prirejeno glede na letni čas. Natančen urnik dobav goriva.
Sklop C: Spremna analiza dobavljenega in odpeljanega olja po specifikacijah naročnika."

Državna revizijska komisija je morala nadalje v postopku revizije ugotoviti, ali je vlagatelj res ponudil zgolj spremno analizo dobavljenega in odpeljanega olja po specifikacijah naročnika (sklop C), kot trdi sam, ter je bila posledično njegova ponudba nepravilno ovrednotena. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ob pregledu ugotovila, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje več ugodnosti, ki presegajo pogoje naročnika pri dodatnih storitvah. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbene dokumentacije ostalih ponudnikov in ugotovila, da je naročnik ravnal pravilno, ko nobenemu izmed ponudnikov ni omogočil pridobitve točk po tem razpisnem merilu, ne glede na presojo o utemeljenosti in pravilnosti tega merila. V primeru, da bi vlagatelj ugovarjal tako zapisanem merilu, bi to moral v skladu s pravili iz petega odstavka 12. člena ZRPJN (razlogi v nadaljevanju) to storiti pred prejemom izpodbijane odločitve naročnika.

Glede vlagateljeve navedbe o napačnem pravnem pouku v naročnikovem obvestilu o dodelitvi naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik namesto 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, določil 8-dnevni rok. Ugotovljeni kršitvi navkljub pa je potrebno dodati, da le-ta v konkretnem postopku ni vplivala na zakonitost odločitve naročnika o dodelitvi naročila, niti ni v ničemer vplivala na učinkovito pravno varstvo ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je rok veljavnosti ponudb pretekel že â??., Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeni očitek nanaša na zahtevo, ki je znana iz razpisne dokumentacije. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Tako je potrebno za obravnavano revizijsko navedbo skleniti, da bi jo moral vlagatelj uveljaviti najkasneje do trenutka, ko je naročnik sprejel odločitev o dodelitvi naročila, saj mu je bila znana že pred tem časom.
Določba zahteva od vlagatelja posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne-strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnike (in druge osebe), da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika in zoper njih reagirajo nemudoma, s tem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.
Vlagatelj je imel možnost v teku postopka naročnika opozoriti na poteklo veljavnost ponudb in na možnost naročnika, da le-ta v skladu s tč. 6.15.3. Veljavnost ponudbe iz Navodil ponudnikom bodisi zahteva podaljšanje časa veljavnosti ponudb na predpisan način, oziroma ugotovi, da izbire ne more opraviti. Takšen položaj pa je nastopil po â??.. in je bil vlagatelju znan že pred prejemom izpodbijane odločitve naročnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran