018-101/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za namestitev alarmne centrale za detekcijo eksplozivnega plina in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetjeâ??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikaâ??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Vlagatelj in naročnik sama krijeta svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.11.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za namestitev alarmne centrale za detekcijo eksplozivnega plina. Po pridobitvi dveh ponudb je naročnik dne 11.02.2003 kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnikaâ??.. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predvidel daljši rok plačila.

Vlagatelj je naročniku poslal zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, z dne â??. Vlagatelj pojasnjuje, da je leta â??. izdobavil in montiral detekcijo plina v plinski kotlovnici na lokaciji naročnika ter da ga je naročnik decembra â??. pozval, da naj mu predloži predračun za sanacijo detekcije plina, kar je dne â??. tudi storil. Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o dodelitvi naročila razvidna iz dopisa naročnika, štâ??.., z dne â??.., ki ga je vlagatelj prejel â??.. posredno preko â??â??. in meni, da bi moral obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika prejeti neposredno in nemudoma. Vlagatelj navaja, da je dne â??. naročniku poslal zahtevek za dopolnitev in obrazložitev obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila ter da je dne â??. ponovno prejel obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne â??.., kar po vlagateljevem mnenju, ni ustrezen odgovor na njegovo zahtevo.
Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik prejel dve ponudbi za predmetno javno naročilo in da ve, čeprav ni seznanjen o vrednosti konkurenčne ponudbe, da je ponudba izbranega ponudnika dražja, izbrana pa je zaradi ugodnejših plačilnih pogojev. Ponudba izbranega ponudnika naj tudi ne bi bila primerljiva, saj se ne nanaša na enako število merilnih mest (javljalnikov plina) in ni nujno zagotovljeno, da ima 48 urno rezervno napajanje. Vlagatelj poudarja, da mora biti merilo pri oddaji naročila enako za oba ponudnika v skladu s 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj meni, da naročnik pri predmetnem javnem naročilu ni upošteval načela gospodarnosti v smislu 4. člena ZJN-1, ker je naročil novo opremo, namesto da bi vzpostavil delovanje že vgrajene opreme vlagatelja. Vlagatelj zahteva od naročnika, da naj le - ta odstopi od naročila pri izbranem ponudniku in da naj pogodbo med naročnikom in izbranim ponudnikom spozna za nično. Hkrati vlagatelj zahteva, če je oprema izbranega ponudnika že vgrajena pri naročniku, da naj se oprema odstrani na stroške izbranega ponudnika in vzpostavi prvotno stanje in če bo temu tako, da ne bo prijavil izbranega ponudnika za storitev gospodarskega prekrška. Vlagatelj še zahteva, da izbrani ponudnik vrne vsa dobljena finančna sredstva naročniku ter da naročnik opremo obnovi po tehnični dokumentaciji vlagatelja iz leta 1996 oziroma po njegovi ponudbi iz leta 2003. Na koncu vlagatelj zahteva od odgovorne osebe naročnika, da le - ta povrne vlagatelju stroške vložitve zahtevka za revizijo in da odgovorna oseba naročnika povrne vse stroške, ki bi nastali zaradi postopka, ki je v neskladju z ZJN-1 in stroške revizije postopka. Vlagatelj dodaja, da plačila takse ni bilo mogoče opraviti, ker mu ni bila znana naročnikova šifra proračunskega uporabnika.

Naročnik je dne â??. sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil v celoti, poleg tega pa je v obrazložitvi navedel, da je zahtevek za revizijo tudi prepozen. Naročnik poudarja, da je bila ocenjena vrednost javnega naročila 500.000,00 SIT in da je zato izpeljal postopek v skladu s svojim Pravilnikom o oddaji javnih naročil male vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik). Naročnik pojasnjuje, da bi v konkretnem primeru lahko predmetno javno naročilo oddal direktno z naročilnico in mu sploh ne bi bilo potrebno izpeljati postopka, kot ga je izpeljal. Naročnik navaja, da je postopek izpeljal maksimalno korektno, saj je pozval edina ponudnika v Sloveniji, ki sta usposobljena za montiranje naprave za detekcijo plina, da naj predložita svoji ponudbi. Naročnik poudarja, da je res, da je vlagatelj leta 1996 izdobavil in montiral napravo za detekcijo plina, vendar samo zaradi tega dejstva ne more biti izbran, saj je moral naročnik zaradi obnove kotlovnice naročiti novo centralo za plinsko detekcijo. Naročnik dodaja, da vlagatelj tudi ni aktivno legitimiran vlagati kakršnekoli kazenske ovadbe zaradi morebitne tatvine ali z njo groziti, saj je bila alarmna centrala v celoti plačana in zato last naročnika in ne vlagatelja.
Naročnik meni, da ni v vlagateljevi pristojnosti, da ocenjuje, kaj bi moral naročnik naročiti, saj je to v diskrecijski pravici naročnika. Naročnik poudarja, da je bila ponudba izbranega ponudnika za naročnika ugodnejša, glede na merila, ki jih ima določena v svojem Pravilniku. Naročnik dodaja, da nikakor ni kršil nobenega izmed načel in pravil, ki jih določa ZJN-1.
Naročnik opozarja na dejstvo, da je vlagatelju že â??. po pošti poslal svojo odločitev, kar je razvidno tudi iz poštne knjige naročnika, čeprav vlagatelj trdi, da te odločitve ni prejel, kar pa po naročnikovem mnenju ne drži, saj je bil vlagatelj z odločitvijo seznanjen, kar izhaja tudi iz dopisov, ki jih je vlagatelj pošiljal â??.., ki je ustanovitelj naročnika. Naročnik navaja, da ker vlagatelj ni naletel na pričakovani odziv, je od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika, na podlagi katerega je vložil zahtevek za revizijo. Naročnik se sprašuje, ali je tak zahtevek za revizijo pravočasen, saj je po njegovem mnenju bil postopek izpeljan v skladu s svojim Pravilnikom, ki ne zahteva tako formalnega postopka oddaje javnega naročila, kot to zahteva ZJN-1. Naročnik meni, da ker ponudnika v roku, ko sta prejela obvestilo o izbiri, nista vložila zahtevka za revizijo, je v skladu s svojo odločitvijo naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki je blago že dobavil in montiral in zato vzpostavitev prejšnjega stanja, kot to predlaga vlagatelj, ni več možna.
Naročnik navaja, da je bilo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika ponudnikoma poslano â?? in da je vlagatelj šele â??.. poslal zahtevo po dopolnitvi in obrazložitvi obvestila. Naročnik zato meni, da je zahtevek za revizijo prepozen in da bi ga bilo potrebno kot takega zavreči. Poleg tega naročnik dodaja, da je vsebino zahtevka za revizijo pregledal in ga zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik opozarja, da bi moral vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati tudi takso v višini in na račun, ki ga določa 22. člen ZRPJN, ki jo bo moral plačati v primeru, če bo želel nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je specificiral tudi stroške, ki so mu nastali v revizijskem postopku in sicer je zahteval povračilo stroškov v višini 2000 odvetniških točk, 2% za materialne stroške ter 20% DDV, kar skupaj znaša 240.048,00 SIT.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne â??., obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je dne â??. plačal zahtevano takso in istega dne odstopil Državni revizijski komisiji del dokumentacije.

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne â??., odstopil Državni revizijski komisiji del dokumentacije s svojim mnenjem, v katerem se v celoti sklicuje na odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik dodaja, da je postopek že zdavnaj zaključen, oprema montirana in plačana, saj sta bila ponudnika o izboru obveščena že â??., vendar ne priporočeno s povratnico.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. â??., z dne â??., od naročnika skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 20. člena ZRPJN zahtevala še preostalo dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik ji je zahtevano dokumentacijo posredoval dne â??..

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti (v času začetka oddaje javnega naročila je to urejal 14. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker je v zakonu za oddajo javnih naročil male vrednosti predviden poseben režim, ki za tovrstna naročila iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva posebnih formalnosti, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki v času začetka postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni presegala z zakonom določenega vrednostnega praga 8.000.000,00 SIT za blago, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti, v okviru presoje tega revizijskega postopka, zakonita.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom, z dne â??.., vlagateljev zahtevek za revizijo sicer zavrnil, v obrazložitvi tega sklepa pa ugotovil, da je le-ta prepozen. Zato je Državna revizijska komisija sprva presojala pravočasnost vloženega zahtevka za revizijo.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zakon torej določa, da je po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni. Rok je prekluziven in začne teči od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, oziroma (če je ponudnik od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1) od prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila.

V obravnavanem primeru je bil postopek oddaje javnega naročila voden po postopkovnih pravilih za oddajo javnih naročil male vrednosti, zato je potrebno v postopku upoštevati določbe Pravilnika, ki pa v 19. členu določa: "Na podlagi poročila o oddaji naročila, vodja oddaje naročila pripravi obvestilo o izboru ponudnika, v katerem morajo biti navedeni podatki o izbranem ponudniku, predmetu oddaje naročila in ceni, za katero bo sklenjena pogodba. V obvestilu morajo biti podani tudi razlogi za izbor ponudnika. Obvestilo o izboru se pošlje izbranemu ponudniku, neizbranim pa v primeru, če to zahtevajo." Naročnik je torej skladno z 19. členom Pravilnika dolžan neizbranega ponudnika obvestiti o izbiri najugodnejšega ponudnika šele na njegovo zahtevo.

Zaradi navedenega bi moral vlagatelj zahtevati pisno obvestilo o oddaji naročila, v nasprotnem primeru, ko pa tega ni zahteval, pa je začel teči rok za vložitev revizijskega zahtevka v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN v trenutku, ko je izvedel, da je bilo javno naročilo oddano.

V dokumentaciji, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval vlagatelj, je priložen tudi vlagateljev dopis "ogrožanje varnosti in prijava tatvine", z dne â??, ki ga je le-ta naslovil na â??., iz katerega nesporno iz samih vlagateljevih navedb izhaja (str. 2 in 3), da je bil vlagatelj obveščen, da naročnik odstopa od naročila in da le-ta namerava nabaviti opremo pri drugem dobavitelju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v navedenem dopisu dovolj jasno zunanje manifestiral, da je bil seznanjen z okoliščino izbora drugega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika.

Tako je po mnenju Državne revizijske komisije 10 dnevni rok (oziroma 8 dnevni rok) za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN (oziroma za zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila), vlagatelju pričel teči najkasneje dne â??., ko je dejstvo, da je seznanjen z okoliščino izbora drugega ponudnika, zapisal v omenjenem dopisu in mu potekel dne â??. (oziroma â??.). Prej opisano stališče je ob upoštevanju načela hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno temeljnih načel, na katerih temelji pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, tudi najbolj smiselno. Uveljavitev načela hitrosti je namreč pogojena s samo naravo javnih naročil. Že z zgoraj opisanim posebnim načinom urejanja naročil malih vrednosti v sistemu javnih naročil, pa je taka argumentacija še toliko bolj ustrezna.

Iz zgoraj navedenega sledi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj naročniku poslal dne â?? vložen prepozno ter ga kot takšnega po vsebini ni več mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija pri obravnavi revizijskega zahtevka ni presojala revizijskih navedb in dokazov (izven kroga obstoja procesnih predpostavk za odločanje o zahtevku za revizijo, ki obravnavajo nepravočasnost vložitve zahtevka za revizijo).

Na podlagi navedenega (ker torej niso podane procesne predpostavke za meritorno obravnavanje zahtevka za revizijo) je Državna revizijska komisija skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgla kot prepoznega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko iz izreka tega sklepa.




Vlagatelj in naročnik sta tekom revizijskega postopka zahtevala povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 12/03, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. 165. člen ZPP v prvem odstavku določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim." Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin v predmetnem postopku odločila, da stranki sami trpita svoje stroške tega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran