018-098/03
Številka: 018-98/03-21-730Datum sprejema: 19. 5. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za sanacijo dimnika in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), ki ga zastopa odvetnica â??,
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, v znesku 240.048,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 10.2.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. ..., pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 21.3.2003, je razvidno, da je naročnik pridobil pet pravočasnih in eno nepravočasno ponudbo. Naročnik je ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 3.4.2003, obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da ni pravilna, ker ne upošteva zahtevanih rokov za izvedbo naročila iz 11. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije. Vlagatelj je z dopisom, z dne 4.4.2003, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je le-ta izdal dne 18.4.2003.
Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.4.2003, v katerem navaja, da je naročnik svojo odločitev o najugodnejši ponudbi poimenoval "obvestilo o oddaji javnega naročila", čeprav ZRPJN uveljavlja termin "odločitev o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti". Vlagatelj dalje navaja, da je bilo odpiranje ponudb dne 21.3.2003, zapisnik o odpiranju ponudb pa je prejel šele 26.3.2003, torej pet dni po odpiranju ponudb, čeprav Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) v 75. členu določa, da mora naročnik po končanem odpiranju ponudb najkasneje v treh dneh poslati zapisnik o odpiranju ponudb vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi ni imel vseh obveznih sestavin iz 74. člena ZJN-1, saj ni vseboval podatka o ponudbenih cenah in morebitnih popustih ponudnikov, še trdi vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da je ponudbi priložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v 4. točki 3. poglavja razpisne dokumentacije. 22. točka navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) je določala, da lahko naročnik zahteva od ponudnika dodatna pojasnila, če pri pregledu in ocenjevanju ugotovi računske napake ali manjše nepopolnosti oz. nepravilnosti. Naročnik je izbranemu ponudniku omogočil popravo računske napake v ceni, vlagatelju pa ni omogočil popravka ponudbe glede terminskega plana, da bi bil tako popolnoma v skladu s pričakovanji naročnika. V skladu z vzorcem pogodbe se izvajalec zavezuje, da bo z deli pričel po uvedbi v delo, predvidoma 1.6.2003, ter jih skladno s terminskim planom, ki je priloga št. 3 te pogodbe, dokončal v 122 dneh, predvidoma do 30.9.2003. Vlagatelj se je v prilogi št. 18 svoje ponudbe zavezal, da so v terminskem planu upoštevana vsa gradbena dela nad koto 95 m in v notranjosti dimnika, ki morajo biti izvedena v času popolne zaustavitve obratovanja â?? (predvidoma od 9.8.2003 do 17.8.2003 oz. v 10-ih dneh), ter vsa elektroinstalacijska dela, ki morajo biti zaključena do 17.8.2003 oz. do začetka obratovanja â??. Vlagatelj meni, da bi ga naročnik glede na 22. točko navodil lahko pozval k dodatnim pojasnilom v zvezi z izdelanim terminskim planom, saj gre zgolj za manjšo nepopolnost oz. nepravilnost, do katere je prišlo zaradi manjše računalniške napake, in sicer le v sklopu izvedbe sanacijskih del notranjosti dimnika. Ostala dela so v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je bila njegova ponudba glede na obe merili najugodnejša, in dodaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1, s tem ko je izbranemu ponudniku omogočil popravo ponudbene cene in ga na ta način preferiral.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot pravilno, še preden je le-ta podal soglasje k odpravi računske napake. Naročnikova komisija je namreč dne 26.3.2003 ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, naknadno pa je od njega zahtevala pojasnilo v zvezi z računsko napako.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter postopek izbire ponovi ob upoštevanju razpisne dokumentacije in zakona, podrejeno pa, da razpis razveljavi in ga ponovno izvede.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka, in sicer 2000 točk za zahtevek za revizijo, 500 točk za pregled spisa, 100 točk za poročilo stranki ter 2.000,00 SIT za materialne stroške. Skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost in revizijsko takso vlagatelj tako zahteva 464.400,00 SIT. Potrdilo o vplačilu takse v višini 200.000,00 SIT je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo.
Naročnik je dne 23.4.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so vlagateljeve navedbe o napačnem poimenovanju odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika neutemeljene, saj ZJN-1 uporablja terminologijo obvestilo o oddaji javnega naročila oz. obrazloženo obvestilo. Naročnik je vsem ponudnikom poslal obvestilo o oddaji naročila, vlagatelju pa na njegovo zahtevo še obrazloženo obvestilo, v katerem je odgovoril na vsa vlagateljeva vprašanja. Vlagatelj pa ni čakal na obrazložitev obvestila, temveč je še pred prejemom obrazloženega obvestila, v roku 10 dni od prejema obvestila o oddaji naročila, vložil zahtevek za revizijo. Po mnenju naročnika so neutemeljeni tudi očitki vlagatelja, da zapisnika o javnem odpiranju ponudb ni poslal pravočasno oz. da zapisnik ni vseboval vseh predpisanih sestavin. Naročnik meni, da so ti očitki z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozni, kljub temu pa dodaja, da je bilo odpiranje ponudb javno, da je bil na njem udeležen tudi vlagatelj in da je bil zapisnik sestavljen v skladu z ZJN-1 in Navodilom o postopku odpiranju ponudb (Uradni list RS, št. 86/01). Glede pošiljanja zapisnika o odpiranju ponudb pa naročnik navaja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik zapisnik poslati v roku 3 dni od odpiranja ponudb, ne določa pa, v katerem roku ga morajo prejeti ponudniki. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb je bil vsem prisotnim ponudnikom prebran, seznanjeni pa so bili s tudi prilogami k zapisniku, iz katerih izhajajo dejstva o izpolnjevanju pogojev iz 41. in 42. člena ZJN-1 ter ponudbene cene posameznih ponudnikov. Popusti se lahko ponudijo samo v primeru, ko se naročilo oddaja v sklopih, še navaja naročnik, in dodaja, da je zapisnik z vsemi prilogami, ki vsebujejo obvezne sestavine, poslal vsem ponudnikom, tudi vlagatelju, za kar ima ustrezna dokazila.
Naročnik dalje navaja, da je ugotavljal izpolnjevanje pogojev iz 41. in 42. člena ZJN-1 oz. ali so ponudbe sprejemljive, primerne in pravilne. Za vlagateljevo ponudbo je naročnik ugotovil, da ne upošteva zahtevanih rokov za izvedbo naročila iz 11. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije (rok izvedbe - terminski plan). Naročnik je v 4. točki 3. poglavja (dokumenti za pravilnost ponudbe) pod alineo 16 (obrazec - priloga št. 18) zahteval predložitev natančnega terminskega plana izvedbe del ob upoštevanju naročnikovih rokov za izvedbo posameznih faz. Vlagatelj v svojem terminskem planu ni upošteval naročnikovih rokov za izvedbo posameznih faz in naročila ne bi mogel izvesti letos, saj so bile zahteve naročnika prilagojene obratovalnemu režimu objekta. Vlagatelj je ponudil termin za sanacijo notranjosti dimnika takrat, ko so naprave v obratovanju in sanacija notranjosti dimnika ni mogoča. Ker vlagateljeva ponudba ne ustreza pogojem razpisne dokumentacije oz. tehničnim zahtevam, je v skladu z določili ZJN-1 nesprejemljiva, neprimerna in nepravilna. Napake vlagatelja tudi ni mogoče odpraviti s sklicevanjem na 54. člen ZJN-1, trdi naročnik, saj bi v tem primeru dopustil, da bi se ponudba iz nepravilne spremenila v pravilno. 54. člena ZJN-1 dopušča le popravo računske napake, za kar je šlo v primeru izbranega ponudnika.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Naročnik zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo (200.000,00 SIT), 2% materialnih stroškov (40 točk oz. 4.000,00 SIT) ter 20% DDV v višini 40.008,00 SIT, skupaj 240.048,00 SIT.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.4.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in jih dodatno pojasnjuje, ponovno pa zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, tokrat v seštevku 514.400,00 SIT.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 7.5.2003, odstopil zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Omenjeni dopis in dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 7.5.2003.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".
Na začetku Državna revizijska komisija ugotavlja, da lahko neizbrani ponudnik, ki ni zadovoljen z naročnikovo odločitvijo o izbiri najugodnejše ponudbe, ker meni, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja, vloži bodisi zahtevek za revizijo bodisi od naročnika v skladu z 79. členom ZJN-1 zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Obrazloženo obvestilo ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, in to niti v primeru, ko ponudnik obrazloženo obvestilo o oddaji naročila sicer zahteva, vendar vloži zahtevek za revizijo še pred prejemom le-tega. Čeprav je prav obrazloženo obvestilo namenjeno seznanitvi neizbranega ponudnika s ključnimi razlogi za naročnikovo odločitev, na podlagi katerih se ponudnik odloči, ali bo z vložitvijo zahtevka za revizijo sploh zahteval formalno pravno varstvo svojega položaja, vlagateljevemu zahtevku z vidika prvega odstavka 79. člena ZJN-1 ni mogoče očitati nepravočasnosti.
Glede vlagateljevih navedb o tem, da je prejel zapisnik o javnem odpiranju ponudb pet dni po odpiranju ponudb, s čimer naj bi bil kršen 75. člen ZJN-1, oz. da zapisnik o javnem odpiranju ponudb ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 74. člena ZJN-1, gre ugotoviti, da so s formalnega vidika prepozne. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne-strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnike (in druge osebe), da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika in zoper njih reagirajo nemudoma.
Kot je razvidno iz predmetnega zahtevka za revizijo ter izpiska prejete pošte je vlagatelj zapisnik o javnem odpiranju ponudb prejel dne 26.3.2003. Zoper domnevne kršitve glede roka vročitve oz. obveznih sestavin zapisnika bi zato moral vlagatelj ugovarjati takoj, ko se je seznanil z načinom vročitve zapisnika in njegovo vsebino, vsekakor pa še pred prejemom naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, torej v tisti fazi postopka oddaje javnega naročila, ko bi bila vsebinska presoja tovrstnih navedb z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN še mogoča. V tej fazi postopka, po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila, pa je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek v tem delu štela kot prepoznega in ga zato tudi ni mogla vsebinsko obravnavati.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnik svojo odločitev poimenoval "obvestilo o oddaji javnega naročila", čeprav ZRPJN uveljavlja nov termin "odločitev o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti". Glede teh vlagateljevih navedb gre ugotoviti, da materialni predpis, ki ureja postopek oddaje javnega naročila, torej ZJN-1, v drugem odstavku 78. člena določa, da mora naročnik na podlagi poročila o oddanem naročilu ponudnikom nemudoma posredovati obvestilo o oddaji naročila, v prvem odstavku 78. člena pa, da naročnik na posebno zahtevo ponudnika le-temu pošlje tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Z vidika navedenih določb ZJN-1 torej ni mogoče trditi, da naročnik akta o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki sicer ni oblastni akt, temveč akt poslovanja, ni poimenoval v skladu z zakonom, in to ne glede na dejstvo, da ZRPJN kot procesni predpis, ki ureja revizijski postopek, za akt izbire najugodnejše ponudbe uporablja drugačen izraz. Tudi sicer velja ugotoviti, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni z ničemer obrazložil, na kakšen način naj bi domnevno napačno poimenovanje akta o izbiri najugodnejšega ponudnika sploh vplivalo na zakonitost postopka oddaje predmetnega javnega naročila oz. na pravilnost izbire najugodnejše ponudbe.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je potrebno razrešiti predvsem vprašanje (ne)pravilnosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da je neprimerna in nepravilna, ker ne upošteva zahtevanih rokov za izvedbo naročila iz 11. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije, saj njegov terminski plan ne sledi naročnikovim rokom za izvedbo posameznih faz. 11. točka 3. poglavja razpisne dokumentacije je določala:
"Rok izvedbe - terminski plan
Izbrani ponudnik bo z deli pričel predvidoma 01.06.2003, rok za izvedbo del je 4 mesece, t.j. do 30.09.2003.
Ponudnik mora v točki 4. - Dokumenti za pravilnost ponudbe, pod alinejo št. 16 (obrazec-priloga št. 18) podati terminski plan vseh aktivnosti - detaljni. V terminskem planu mora ponudnik upoštevati:
- vsa gradbena dela nad koto 95m dimnika (čiščenje, sanacija, barvanje) in v notranjosti dimnika (sanacija), mora ponudnik izvesti v času popolne zaustavitve obratovanja â??, to je predvidoma od 09.08.2003 do 17.08.2003 oz. v 10 dneh;
- vsa elektro instalacijska dela morajo biti zaključena do 17.08.2003 oz. do začetka ponovnega obratovanja â??."
V 16. podtočki 4. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik določil, da morajo ponudniki kot enega izmed dokumentov za pravilnost ponudbe predložiti tudi izjavo ponudnika o ponujenem roku skupaj s terminskim planom (priloga - obrazec št. 18). Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj podpisal izjavo (priloga št. 18) o ponujenem roku za izvedbo del, kjer je navedel, da za končanje del nudi rok skladno s priloženim terminskim planom, v katerem so upoštevane zahteve naročnika iz 11. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije. Iz terminskega plana, ki ga je vlagatelj priložil obrazcu št. 18, je razvidno, da je za sanacijska dela nad koto 95m predvidel termin od 16.08.2003 do 21.08.2003, za sanacijo notranje površine dimnika pa termin od 16.08.2003 do 23.08.2003. Glede na navedeno gre zato ugotoviti, da terminski plan, ki ga je ponudil vlagatelj, odstopa od naročnikovih zahtev, opredeljenih v 11. točki 3. poglavja razpisne dokumentacije. Da vlagateljev terminski plan odstopa naročnikovih zahtev, priznava tudi vlagatelj sam, in sicer tako v zahtevi za obrazloženo obvestilo, kjer navaja, da je prišlo pri izdelavi terminskega plana za izvedbo sanacijskih del do manjše računalniške napake (zamik 7 dni), kot tudi v zahtevku za revizijo, kjer navaja, da gre "za manjšo nepopolnost/nepravilnost". Dejansko stanje med strankama glede samega odstopanja vlagateljevega terminskega plana od naročnikovih zahtev torej niti ni sporno. Glede na to se v postopku revizije postavlja vprašanje, ali je mogoče ugotovljeno dejansko stanje subsumirati pod pravno normo 54. člena ZJN-1.
Prvi odstavek 54. člena ZJN-1 načeloma prepoveduje kakršnokoli spreminjanje ponudbe po izteku roka za njeno predložitev - ponudnik je ne sme kakorkoli dopolnjevati ali spreminjati, naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Naročnik sme zahtevati od ponudnikov le pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Izjemoma pa prvi odstavek 54. člena ZJN-1 dopušča, da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne. ZJN-1 torej dopušča popravo računske napake, če le-to v postopku pregledovanja ponudb odkrije sam naročnik in se odloči, da take ponudbe ne bo zavrnil, temveč bo dopustil popravo računske napake, ter če med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake. Bistveno pa je, da je pod navedenimi pogoji dopustno popravljati le dejanske, resnične računske napake, torej napake, ki nastanejo pri računskih operacijah izračunavanja cen, količin ali drugih številskih parametrov ponudbe. Ni pa dopustno popravljati drugih napak, ki jih pri pripravi ponudbe napravi ponudnik in ki imajo za posledico nepravilnost same ponudbe. Dopustnost popravljanja računskih napak je namreč izjema od že omenjenega pravila, da ponudb po izteku roka za njihovo predložitev ni več dopustno kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati. Izjeme pa je vedno potrebno razlagati restriktivno - v dvomu, ali gre za računsko napako, je zato treba upoštevati osnovno pravilo o nespreminjanju ponudb. Določba prvega odstavka 54. člena ZJN-1, katere namen je skozi načelo formalnosti zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov, je kogentne narave. Zato je tudi 22. točko 3. poglavja razpisne dokumentacije ("naročnik lahko zahteva od ponudnika dodatna pojasnila, če pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi računske napake ali manjše nepopolnosti/nepravilnosti") mogoče interpretirati le tako, da se lahko tovrstne "manjše nepopolnosti/nepravilnosti" nanašajo le na računske napake, ne pa tudi na druge nepravilnosti ponudbe, glede katerih velja pravilo o nedopustnosti naknadne konvalidacije ponudbe.
Ugotovljenega odstopanja vlagateljevega terminskega plana od izrecnih zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče uvrstiti v kategorijo računskih napak iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1. Spoštovanje terminskega plana izvedbe posameznih del je namreč ena od bistvenih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, saj je potrebno upoštevati naravo razpisanih del in dinamiko delovanja termoelektrarne. Določena dela (predvsem v notranjosti dimnika ter zaradi temperatur in tlaka tudi na zunanjosti dimnika nad določeno višino) je mogoče opraviti le takrat, ko so naprave zaustavljene. Iz vlagateljevega terminskega plana je razvidno, da je ponudil izvedbo teh del v času, ko bi naprave naročnika že delovale in sanacija bodisi ne bi bila več mogoča bodisi bi povzročila dodatne stroške za naročnika. To dejstvo bi moralo biti znano tudi vlagatelju kot podjetju, ki ima, kot navaja sam, s podobnimi deli veliko izkušenj. Vlagatelj bi tako moral biti pri izdelavi terminskega plana še posebej pozoren, zato napake v njegovem terminskem planu ni mogoče pripisati le računalniški pomoti pri izdelavi spornega ponudbenega obrazca. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 54. člena ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, saj bi v nasprotnem primeru, če bi torej dopustil popravek terminskega plana, omogočil tako spremembo, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Pravilna ponudba je v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Ponudba, ki v celoti ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, je nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.
Glede vlagateljevega očitka o kršitvi načela enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da to načelo zahteva enakopravno obravnavanje enakih dejanskih stanov in sorazmerno različno obravnavanje različnih dejanskih stanov. Položaja izbranega ponudnika, katerega je naročnik pozval k popravi računske napake pri izračunu ponudbene cene, kot mu to omogoča prvi odstavek 54. člena ZJN-1, ni mogoče primerjati s položajem vlagatelja, katerega ponudba je (glede na naravo predmeta naročila) odstopala v eni od bistvenih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Zato vlagateljevim navedbam o kršitvi načela enakopravnosti ni mogoče slediti. Ob tem velja pripomniti, da vlagatelj v zahtevku ne ugovarja zoper samo računsko napako, glede katere je bil izbrani ponudnik pozvan k popravi.
Vlagatelj na koncu še navaja, da je naročnik za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je pravilna, še preden ga je pozval k soglasju za odpravo računske napake, s čimer naj bi ga preferiral. Glede teh navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev o (ne)pravilnosti ponudb vsebinska odločitev naročnika, ki jo formalno-pravno sprejme šele z obvestilom o oddaji naročila. Strokovna komisija naročnika v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb le-te pregleduje ter izvaja določena druga ravnanja, ne sprejema pa vsebinskih odločitev o pravilnosti ponudb ali izbiri najugodnejšega ponudnika, ki so, kot je bilo že omenjeno, pridržane naročniku. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije je strokovna komisija v postopku ocenjevanja ponudb za ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je pravilna, ker izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, da pa je pri izračunu ponudbene cene računska napaka v zmnožku, glede katere se je odločila, da bo od (kasneje) izbranega ponudnika zahtevala pojasnilo. Izbrani ponudnik je soglasje k popravi računske napake podal z dopisom, z dne 27.3.2003, naročnik pa je obvestilo o oddaji ponudbe, s katerim je vsebinsko odločil o (ne)pravilnosti posameznih ponudb in izboru najugodnejšega ponudnika, izdal dne 3.4.2003.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrniti.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo (200.000,00 SIT), 2% materialnih stroškov (40 točk oz. 4.000,00 SIT) ter 20% DDV v višini 40.008,00 SIT, skupaj pa 240.048,00 SIT. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, drugega odstavka 15. člena in tarife št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00) ter v skladu z naročnikovim stroškovnikom odločila, da se naročniku povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v zahtevani višini 240.048,00 SIT.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne