018-095/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, pod štev. objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15 - dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.01.2003 sprejel sklep, št. 01-16/2-2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je naročnik, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je dne 07.04.2003, še pred potekom roka za oddajo ponudb, skladno z 12. členom ZRPJN, vložil zahtevo za revizijo (pravilno: zahtevek za revizijo), v katerem navaja bistvene kršitve postopka in nepravilno uporabo materialnega prava po prvi točki (pravilno: odstavku) 5. člena in drugem odstavku 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik v 31. členu razpisne dokumentacije - Merila in način uporabe meril, pod točko I. IZBIRA PONUDNIKA, predvidel, da se bodo pri ocenjevanju ponudb upoštevala naslednja merila:

1. PONUDBENA CENA 60 točk
2. CERTIFIKATI KAKOVOSTI 25 točk, od tega:
13 točk za SIST EN ISO certifikat 9000
7 točk za certifikat za čiščenje žimnic z UV (ultravijolično) svetlobo
5 točk za certifikat za čiščenje večjih predmetov z ultra zvokom (UZČ)
3. REFERENCE 15 točk

Vlagatelj ugotavlja, da sta glede na postavljene modele izračunavanja meril iz točke I. IZBIRA PONUDNIKA, merili pod točkama 3 in 4 diskriminatorni ter onemogočata pošteno konkurenco med ponudniki. Po postavljenem modelu za izračunavanje merila pod točko 3 CERTIFIKATI KAKOVOSTI, in sicer 7 točk za certifikat za čiščenje žimnic z UV svetlobo ter 5 točk za čiščenje večjih predmetov z ultra zvokom (UZČ), skupaj torej 12 točk, lahko doseže samo en ponudnik v RS, kar je vlagatelj preveril v â?? Tako postavljena merila so izrecno pisana za enega ponudnika, in sicer za dosedanjega izvajalca čiščenja, do ostalih ponudnikov pa so diskriminatorna, saj bo dosedanji izvajalec čiščenja dobil 12 točk, vsi ostali ponudniki pa 0 točk. Vlagatelj dodaja, da tudi ostali ponudniki opravljajo storitve čiščenja in razkuževanja žimnic ter ostalih predmetov v zdravstvenih in podobnih ustanovah kvalitetno, vendar po drugih postopkih, ki so enako učinkoviti. Po tako postavljenih merilih pa ostali ponudniki nimajo možnosti, da bi enakopravno konkurirali za pridobitev naročila. Vlagatelj je dosedanjega izvajalca čiščenja zaprosil za skupno sodelovanje na tem javnem razpisu, na kar pa le-ta ni pristal.
Vlagatelj poudarja, da tudi sami čistijo bolnišnične in ambulantne objekte (â??), vendar pa nihče od naročnikov ne zahteva izrecno čiščenja z UV svetlobo oziroma UZČ.
Vlagatelj še dalje navaja, da je tehnologija čiščenja z UV svetlobo ter UZČ investicija, vredna cca. 4-5 milijonov SIT, zato mora ponudnik, ki želi pridobiti to javno naročilo, toliko vložiti v tehnologijo samo zaradi izpolnjevanja tega merila, ki pa se ob tako veliki teži že smatra kot pogoj. Naročnik je tudi razvrednotil merilo pod točko 1. PONUDBENA CENA, saj bi morali ostali ponudniki, če želijo konkurirati za pridobitev naročila, po tako postavljenih merilih ponuditi 20% nižjo ceno od ponudnika, ki ima pridobljena certifikata za čiščenje z UV svetlobo oziroma UZČ.
Poleg predpisanih meril, je naročnik v opombi navedel tudi naslednje: "V primeru, da je več ponudnikov z enakim številom točk in je med njimi tudi dosedanji izvajalec, bo naročnik izbral ponudbo dosedanjega izvajalca. Če pa tega ni med njimi, bo naročnik izbral ponudbo ponudnika z večjim številom točk pri referencah. Če imajo ponudniki tudi tu enako število točk bo naročnik izbral tistega, ki ima več referenc zdravstvenih zavodov." Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZJN-1.
Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi javni razpis in pripravi nov razpis v skladu z veljavnimi predpisi.
Vlagatelj v primeru ugoditve zahtevku za revizijo zahteva še povračilo stroškov, v vrednosti 100.000,00 SIT.
Vlagatelj je naročniku poslal potrdilo o plačilu takse, z dne 11.04.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 01-16/2003, z dne 22.04.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je za naročnika certifikat oziroma ustrezno potrdilo o kakovosti objektivno dokazilo, da je ponudnik dejansko usposobljen za določeno vrsto čiščenja. Naročnik drugače, kot z zahtevo po predložitvi certifikata oziroma potrdila, ki ga izdaja za to specializirana in pooblaščena institucija, ne more sam objektivno presojati usposobljenosti ponudnika. Pridobi ga lahko vsak izvajalec čiščenja, tudi vlagatelj, če ima za to interes in izpolnjuje zahteve za pridobitev certifikata. Če vlagatelj s certifikati ne razpolaga, je to posledica njegovih poslovnih odločitev in ne more zahtevati od naročnika, da prilagaja merila za izbiro in standarde bolnišničnega čiščenja povprečnim ponudnikom, ki ne izpolnjujejo naročnikovih višjih standardov. Naročnik smatra, da je njegova strokovna in poslovna dolžnost, da zagotovi bolnišnici izvajalce, ki preverjeno izpolnjujejo najzahtevnejše standarde s področja svoje dejavnosti in to po konkurenčnih cenah.
Glede vlagateljeve navedbe, da je investicija v tehnologijo čiščenja z UV svetlobo in UZČ vredna od 4 do 5 milijonov SIT, je razumeti, da je po njegovem mnenju absolutno prevelika in zato nerentabilna. Naročnik ugotavlja, da vrednost investicije, ki jo vlagatelj navaja, predstavlja okoli 10 % vrednosti enoletne pogodbe z naročnikom, oziroma okoli 2 % vrednosti pogodbe za celo petletno obdobje. Glede na to, da bi vlagatelj to tehnologijo lahko uporabljal tudi pri ostalih svojih naročnikih, bi se relativna vrednost te investicije v obdobju petih let znižala lahko tudi na manj kot 0,5 %. Torej trditev vlagatelja, da je vložek v tovrstno tehnologijo prevelik in nesmotrn, ne drži. Trditev vlagatelja, da je vrednost investicije v tehnologijo čiščenja z UV svetlobo in UZČ zanj previsoka, navaja k razmišljanju, da njegove storitve čiščenja in razkuževanja žimnic ter ostalih predmetov niso enake zahtevam naročnika.
Naročnik na očitek vlagatelja, da bi moral ponuditi za 20 % nižjo ceno od ponudnika, ki ima pridobljena certifikata za čiščenje z UV svetlobo in UZČ, odgovarja, da lahko vlagatelj zaradi cenejše tehnologije ponudi tudi nižjo ceno.
Koliko izvajalcev čiščenja je pridobilo ustrezne certifikate v RS naročnik ne ve in ni bistveno. Za naročnika je bistveno, da je izvajalec verificirano usposobljen za izvajanje navedenih vrst čiščenja, ki so z vidika bolnišnične higiene in preprečevanja bolnišničnih okužb v psihiatrični bolnišnici zaradi narave dejavnosti še posebej pomembne. Pri naročniku se čiščenje z UV svetlobo in UZČ, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, že izvaja in je integralni del bolnišničnega čiščenja. Odstop od teh zahtev bi za naročnika pomenil znižanje standardov čiščenja, kar je strokovno nesprejemljivo in v nasprotju s kriteriji kakovosti storitev in konceptom poslovne odličnosti naročnika.
Naročnik se ne strinja, da z določilom v Opombi na strani 16. razpisne dokumentacije krši predpise. To določilo v Opombi se namreč uporabi šele potem, ko se opravi vrednotenje ponudb, kot je določeno z razpisno dokumentacijo in se ugotovi, da ima več ponudnikov enako število točk. Naročnik smatra, da imajo ponudniki z merili, kot so določena v razpisni dokumentaciji, objektivno enako možnost, da so izbrani. V primeru, da ima več ponudnikov enako število točk, pa je tudi jasno vnaprej določeno, kar naj pri kalkulaciji in sestavi ponudbe vsi ponudniki enakovredno upoštevajo: če želijo pridobit posel, naj bodo ugodnejši od dosedanjega izvajalca. Naročnik se sprašuje, zakaj bi zamenjal dolgoletnega poslovnega partnerja, ki izpolnjuje vse zahteve naročnika, z drugim poslovnim partnerjem, če le-ta ni ugodnejši. Naročnik pa se je za to določilo odločil tudi iz razlogov, da želi pridobiti čimbolj ugodno ceno oz. ponudbo od vseh ponudnikov, se izogniti potencialnim težavam, ki lahko nastanejo ob prehodu na novega izvajalca in v skladu s konceptom poslovne odličnosti čim manj menjavati poslovne partnerje, če le-ti izpolnjujejo vse zahtevane standarde in so preverjeno konkurenčni.

Naročnik je naknadno, z dopisom z dne 25.04.2003, na podlagi 17. člena ZRPJN, vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.04.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj dodaja, da je iz sklepa naročnika, št. 01-16/2003, z dne 22.04.2003, s katerim je le-ta zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, razvidno, da je naročnik zaradi vzdrževanja standardov čiščenja ter skladno s kriterijem kakovosti storitev in konceptom poslovne odločnosti, zahteve po čiščenju z UV svetlobo in UZČ določil kot pogoj in hkrati kot izločitveni kriterij, saj ga v razpisni dokumentaciji navaja tudi kot strokovno zahtevo (str. 37).
Vlagatelj nadaljuje, da naročnik pozna trg ponudnikov storitev čiščenja in ve, da je v Republiki Sloveniji samo en ponudnik, ki razpolaga s certifikatom, zato te zahteve ni opredelil kot pogoj, pač pa kot merilo ter s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZJN-1. Vlagatelj ponavlja, da dvomi, da je čiščenje žimnic s to metodo edini primeren način, saj do sedaj še pri nobenem naročniku ni zasledil takšne tehnologije čiščenja žimnic.
Vlagatelj predlaga, da naročnik v razpisno dokumentacijo vključi izjavo, s katero bo ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo jamčil, da bo opravljal čiščenje žimnic z UV svetlobo in UZČ. Ponudnik naj se v izjavi tudi obveže, da bo omenjena dela izvajal z izšolanim kadrom, za kar bo imel pridobljen ustrezen certifikat. V primeru, da izbrani ponudnik ne bo opravljal svojih storitev skladno s ponudbo in podpisano izjavo, ima naročnik možnost takoj prekiniti pogodbo, vnovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo ter skleniti pogodbo z drugim primernim ponudnikom. Vlagatelj meni, da imajo ponudniki edino na tak način enake možnosti za pridobitev posla.

Naročnik je z dopisom, z dne 05.05.2003, odstopil zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo za predmetno javno naročilo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-95/03-22-621, z dne 06.05.2003 ter z dopisom, št. 018-95/03-22-651, z dne 09.05.2003, naročnika skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 08.05.2003 in z dopisom, z dne 09.05.2003.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-95/03-22-622, z dne 06.05.2003, skladno z določilom 5. točke tretjega odstavka 12. člena in drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatna pojasnila in dokazila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 09.05.2003.

Državna revizijska komisija je podjetje â??, z dopisom, št. 018-95/03-22-632, z dne 07.05.2003, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnila in strokovno mnenje, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 09.05.2003.

Državna revizijska komisija je podjetje â??, z dopisom, št. 018-95/03-22-658, z dne 09.05.2003, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnila in strokovno mnenje, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 14.05.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po proučitvi dodatnih pojasnil in strokovnih mnenj, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 31. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v razpisni dokumentaciji, pod točko I. IZBIRA PONUDNIKA, Merila in način uporabe meril, določil:

" I. Cena
Pri tem merilu se bo primerjala skupna cena iz ponudbenega predračuna med posameznimi ponudbami. Cenovno najugodnejša ponudba prejme 60 točk, ostale pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika. Ponudbe ne morejo prejeti manj kot 0 točk.

II. Prisotnost certifikata oz. potrdila o kakovosti:
Največje možno število prejetih točk je 25.
- Če ima ponudnik pridobljen veljavni SIST EN ISO certifikat 9000 za dejavnost čiščenja, prejme 13 točk.
- Če ponudnik nima pridobljenega veljavni SIST EN ISO certifikata 9000 za dejavnost čiščenja, prejme 0 točk.
- Če ima ponudnik pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje žimnic z UV (ultravijolično) svetlobo, prejme 7 točk.
- Če ponudnik nima pridobljenega veljavnega certifikata oziroma potrdila, da je usposobljen za čiščenje žimnic z UV (ultravijolično) svetlobo, prejme 0 točk.
- Če ima ponudnik pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje (večjih predmetov) z ultra zvokom (UZČ), 5 točk.
- Če ponudnik nima pridobljenega veljavnega certifikata oziroma potrdila, da je usposobljen za čiščenje (večjih predmetov) z ultra zvokom (UZČ), 0 točk.

III. Reference
Pri tem merilu se bodo ocenjevale reference na področju izvajanja čiščenja (naročila z naročniki opredeljenimi v 3. členu ZJN-1 in gospodarskimi družbami) v preteklem letu, za naročila, sklenjena v zadnjih 36 mesecih.
Največje možno število prejetih točk pri tem merilu je 15 točk.
Reference se bodo ocenjevale na podlagi števila referenčnih naročil, vključno z dokazili v obliki potrdila za vsak posel - pogodbo posebej (lahko je fotokopija), izdanih s strani naročnikov, ki potrjujejo ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.
Za vsako referenčno naročilo prejme ponudnik 1 točko, vendar v skupnem seštevku ne več kot 15 točk. To pomeni, da ponudniki, ki imajo 15 referenčnih naročil ali več, prejmejo 15 točk.
Ponudnik mora obrazec št. 11 podpisati in žigosati tudi v primeru, da nima referenc s tega področja.
OPOMBA: V primeru, da je več ponudnikov z enakim številom točk in je med njimi tudi dosedanji izvajalec, bo naročnik izbral ponudbo dosedanjega izvajalca. Če pa tega ni med njimi, bo naročnik izbral ponudbo ponudnika z večjim številom točk pri referencah. Če imajo ponudniki tudi tu enako število točk, bo naročnik izbral tistega, ki ima več referenc zdravstvenih zavodov."

Državna revizijska komisija je glede očitkov vlagatelja, da nobena od zdravstvenih in podobnih ustanov ne zahteva čiščenja z UV svetlobo in UZČ ter da opravlja čiščenje prav tako kvalitetno po drugih postopkih, najprej preverila utemeljenost naročnikove zahteve po predložitvi certifikatov za čiščenje z UV svetlobo in UZČ. Iz dodatnih pojasnil in strokovnih obrazložitev naročnika, podjetja â?? in podjetja â??, je razvidno, da je postopek čiščenja z UV svetlobo in UZČ učinkovitejši in zagotavlja večjo higieno od drugih postopkov čiščenja. Čiščenje vzmetnic z UV svetlobo brez kemikalij uničuje bakterije, viruse in spore ter odstrani delce iz globine. Sesanje z gospodinjskim sesalcem ni učinkovito, ker ne doseže globine, čiščenje s paro in vlago pa je pri vzmetnicah prepovedano (razvijanje plesni, razmnoževanje pršič, razpadanje notranjosti). Čiščenje predmetov z UZČ se uporablja za medicinske instrumente ter večje predmete, predvsem tiste, ki imajo težko dostopna mesta in jih na konvencionalne načine ni mogoče očistiti. Državna revizijska komisija zato meni, da sta s strokovnega vidika navedena postopka čiščenja utemeljena.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik med merila za ocenjevanje ponudb uvrstil dve diskriminatorni merili (pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje žimnic z UV svetlobo in pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje z UZČ) ter s tem kršil prvi odstavek 5. člena in drugi odstavek 50. člena ZJN-1, saj navedeni merili izpolnjuje le en ponudnik, torej sedanji izvajalec javnega naročila pri naročniku, je Državna revizijska komisija, na podlagi informacij naročnika o možnosti pridobitve navedenih certifikatov, zaprosila podjetje â?? ter podjetje .., za pojasnila in strokovno mnenje v zvezi s tem.

Iz pojasnil in strokovnega mnenja podjetja â??, izhaja, da so certifikat o usposobljenosti za čiščenje z UV svetlobo, v dogovoru z nemškim partnerjem .. izdali samo družbi â??, s katero tudi poslovno sodelujejo, skladno z njihovo strategijo pa drugim družbam (čistilnim servisom) ne bodo izdajali certifikatov za opravljanje te dejavnosti. Podjetje â??, ki je ekskluzivni zastopnik "â?? čiščenje vzmetnic" za območje Slovenije in države bivše Jugoslavije, pa je kot podizvajalec pripravljeno sodelovati in s svojo strokovno ekipo opraviti storitev čiščenja vzmetnic z UV svetlobo.

Na podlagi pojasnila podjetja â?? je mogoče ugotoviti, da s certifikatom za čiščenje z UV svetlobo razpolaga trenutno le en ponudnik (kar samo po sebi ni sporno), ob tem pa gre opozoriti na spornost določitve merila, ki mu noben izmed ostalih (potencialnih) ponudnikov na trgu ne more zadostiti. V tem primeru namreč certifikata ne more pridobiti vsak izvajalec čiščenja, in sicer tudi v primeru, če ima za to interes in izpolnjuje vse zahteve za pridobitev certifikata (kot to navaja naročnik), kajti kot izhaja iz pojasnila podjetja â??, le-to čistilnim servisom ne bo izdajalo certifikatov za opravljanje te dejavnosti. Naročnik je z razpisanim merilom, po katerem je ponudnikom za pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje žimnic z UV (ultravijolično) svetlobo, omogočil pridobitev 7 točk, ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, po katerem naročnik zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence (5. člen ZJN-1).

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ki v prvem in drugem odstavku določa: "(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. (2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik." Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. Načelo enakopravnosti le zahteva, da so ponudbe vrednotene po objektivno opravičljivih merilih. Naročnik pa vsem potencialnim ponudnikom, ki bi predložili ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni zagotovil enakih možnosti za pridobitev javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnika tudi opozarja, da 50. člen ZJN-1 v drugem odstavku med drugim določa: "â?? Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Naročnik je sicer vnaprej določil merila, njihovo težo in način ocenjevanja, vendar slednji ne zagotavlja svobodne konkurence med potencialnimi ponudniki. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti le-ta določena tako, da niso neupravičeno diskriminatorna in so smiselno povezana z vsebino javnega naročila.

Državna revizijska komisija se ne strinja z naročnikom, ki v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, navaja, da lahko vlagatelj zaradi cenejše tehnologije ponudi tudi nižjo ceno. Naročnik je, kot to ugotavlja vlagatelj, zahtevo po čiščenju z UV svetlobo določil tudi kot pogoj in hkrati kot izločitveni kriterij. Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 pa pooblašča naročnika, da poleg v 41. členu ZJN-1 navedenih obveznih pogojev določi še dodatne pogoje glede na izvedbo konkretnega javnega naročila, in sicer: "â??Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni." Naročnik je v razpisni dokumentaciji - A. UVODNI DEL, opredelil predmet razpisa tako, da je pod "a. Opredelitev predmeta razpisa in pogojev oziroma zahtev naročnika", določil strokovne zahteve za izvajanje čiščenja bolnišničnih prostorov, ki jih je natančneje opredelil v prilogi strokovni del, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Pod "b. Pogoji oziroma zahteve naročnika", je naročnik kot pogoj, ki ga mora izpolniti ponudnik, v I. 5. točki določil: "Ustrezna oprema in pripomočki za opravljanje storitev." V Strokovnih zahtevah za izvajanje čiščenja bolnišničnih prostorov, pa je naročnik, poleg ostalih splošnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, pod 8. točko kot pogoj določil: "Pri letnem čiščenju žimnic zahtevamo: globinsko ekstrakcijo žimnic z obeh strani in obdelavo z UV (ultravijolično) svetlobo.". Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Če ponudnik katerega izmed pogojev ne izpolnjuje, mora naročnik njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Pogoji, ki so kot obvezni določeni z zakonom in tisti, ki jih določi naročnik, so vedno izključne narave in so condicio sine qua non za sodelovanje pri postopku oddaje javnega naročila. V postopku oddaje javnega naročila pogoji vedno predstavljajo absoluten temelj, merila pa predstavljajo nadgradnjo v naslednji fazi postopka (to je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb). Izključnost pogoja pa je njegova bistvena lastnost, ki ga razlikuje od merila, na podlagi katerega se ponudbe vrednotijo. Na podlagi pojasnila in strokovnega mnenja podjetja â??, izhaja, da ima naprave za obdelavo z UV (ultravijolično) svetlobo zgolj podjetje â?? ter da teh naprav niso pripravljeni ponuditi v prodajo nikomur drugemu. Iz tega je razvidno, da ponudniki ne morejo drugače, kot z zadostitvijo zahtevanemu pogoju po globinski ekstrakciji žimnic z obeh strani in obdelavi z UV (ultravijolično) svetlobo, pridobiti predmetnega javnega naročila, saj se njihova ponudba zaradi neizpolnjevanja pogoja, v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ne bo štela za pravilno in se posledično sploh ne bo vrednotila po obstoječih merilih. Ker razen podjetja â?? navedenega pogoja ne izpolnjuje noben ponudnik (naprave za obdelavo z UV svetlobo pa je nemogoče pridobiti), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisna zahteva po globinski ekstrakciji žimnic z obeh strani in obdelavi z UV (ultravijolično) svetlobo, prilagojena le enemu ponudniku ter posledično diskriminatorna, saj ostalim ponudnikom na trgu sploh ne omogoča (enakopravne) pridobitve navedene tehnologije. Naročnik pri določitvi tega pogoja torej ni spoštoval določila prvega odstavka 5. člena ZJN-1, ki pravi: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.".

Glede merila - pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je ponudnik usposobljen za čiščenje (večjih predmetov) z ultra zvokom (UZČ), je iz pojasnil in strokovnega mnenja podjetja â??, razvidno, da razen podjetju â??, drugim podjetjem, registriranim za čiščenje prostorov, do sedaj še niso izdali certifikata za čiščenje predmetov z ultrazvokom. Za pridobitev certifikata so zahtevani naslednji pogoji: posedovanje ustrezne ultrazvočne pralne naprave, izvajanje storitev na trgu in določitev tehnoloških postopkov za različna področja. Strošek za pridobitev certifikata je predvsem nakup naprave in sodelovanje pri določitvi tehnoloških postopkov. Cene njihovih naprav (brez tehnologije) so od 2.000.000,00 SIT, do 25.000.000,00 SIT. Rok za pridobitev certifikata je 60-150 dni, odvisno od obsežnosti naprave in zahtevnosti pranja.

Naročnik je glede navedenega merila določil, da prejme 5 točk tisti ponudnik, ki ima pridobljen veljavni certifikat oziroma potrdilo, da je usposobljen za čiščenje (večjih predmetov) z ultra zvokom (UZČ). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeno merilo sporno, in sicer ne zato, ker ga trenutno lahko izpolni en sam ponudnik, temveč iz razloga, ker razpisno merilo ne upošteva, da so zaradi roka, ki je potreben za pridobitev certifikata (60-150 dni), potencialni ponudniki lahko npr. v postopku pridobivanja certifikata, pa so kljub temu (ker certifikata dejansko nimajo) prikrajšani za pridobitev točk po tem merilu. Naročnikova navedba v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da certifikat lahko pridobi vsak izvajalec čiščenja, če ima za to interes in izpolnjuje zahteve za pridobitev certifikata, je sicer pravilna, vendar pa razpisno merilo ne dopušča možnosti, bodisi da ponudniki podajo izjavo, da bodo pridobili certifikat, bodisi da so v postopku pridobivanja spornega certifikata. Naročnik tako ni zadostil načelu enakopravnosti ponudnikov, ki v drugem odstavku 7. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.

Državna revizijska komisija je preverila očitek vlagatelja glede opombe pri merilu reference (V primeru, da je več ponudnikov z enakim številom točk in je med njimi tudi dosedanji izvajalec, bo naročnik izbral ponudbo dosedanjega izvajalca.), in sicer, da jo je naročnik določil na diskriminatoren način, saj je s tem postavil v privilegiran položaj dosedanjega izvajalca, torej ponudnika, ki je že v preteklosti poslovno sodeloval z njim. Glede na predmet javnega naročila namreč ni mogoče trditi, da je dosedanji izvajalec, ki že opravlja storitev čiščenja bolnišničnih prostorov naročniku (v primeru, da več ponudnikov pridobi enako število točk) bolj usposobljen za izvedbo javnega naročila od ponudnikov, ki z naročnikom še niso poslovno sodelovali. Naročnik je s tem postavil v ugodnejši položaj ponudnika, ki dosedaj izvaja storitev čiščenja bolnišničnih prostorov, ob tem pa razlogi za to, po mnenju Državne revizijske komisije, niso objektivno opravičljivi. Naročnik je z navedeno določbo pri merilu reference ustvaril okoliščino, ki pomeni osebno diskriminacijo ponudnikov (arg. drugega odstavka 7. člena ZJN-1). Ne glede na to, da je naročnik sporno merilo določil vnaprej, naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme določiti takšnih kriterijev, ki a priori objektivno neupravičeno preferirajo kogarkoli izmed ponudnikov, kar pa je naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila storil. Naročnik sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. V predmetnem postopku bi moral naročnik tako uporabiti kriterije, ki so objektivni in ne dajejo neupravičene prednosti nobenemu izmed ponudnikov, npr. â??bo naročnik izbral ponudbo tistega ponudnika, ki ima večje število dokazanih referenc, ipd. V primeru spora o tem, ali je naročnikovo merilo diskriminatorno, se dokazno breme prenese na naročnika, ki mora dokazovati, zakaj je določil, da bo izbral ponudbo dosedanjega izvajalca, če bo več ponudnikov pridobilo enako število točk in bo med njimi tudi dosedanji izvajalec. V konkretnem primeru je naročnik tako posegel v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, ob tem pa za omejitev konkurence ne navaja objektivnih razlogov. Na podlagi proučitve dokumentacije in dodatnih pojasnil gre ugotoviti, da je zgoraj navedeno razpisno merilo, za katerega ne obstajajo objektivni razlogi, diskriminatorno.
Ker je naročnik z določitvijo diskriminatornega pogoja in meril za izbiro najugodnejše ponudbe kršil določila ZJN-1 v taki meri, da navedenih kršitev ni mogoče sanirati v tem postopku, je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovnem javnem razpisu upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije glede zgoraj navedenih nepravilnosti in pripravi razpisno dokumentacijo v skladu z določbami ZJN-l, pri tem pa naj dosledno upošteva spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran