018-090/03
Številka: 018-90/03-24-696Datum sprejema: 14. 5. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za nakup opreme za posodobitev obstoječega telekomunikacijskega sistema â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),
odločila:
Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 15.10.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 9.1.2003, je razvidno, da je naročnik pridobil 6 pravočasnih ponudb. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 21.03.2003, je naročnik ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da ni pravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 3.4.2003, v katerem navaja, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 4. oz. 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je iz objave razpisa in razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik želel pridobiti najugodnejšega ponudnika za posodobitev obstoječega sistema, ne pa za nakup novega sistema v celoti, hkrati pa dodaja, da je naročnik s tem, ko je predmet razpisa pogojeval z dobavo in nakupom opreme, le-tega opredelil na diskriminatoren način. Vlagatelj nastopa na trgu s sodobnejšimi, popolnejšimi in stroškovno ugodnejšimi tehničnimi rešitvami, ki omogočajo posodobitev obstoječega telekomunikacijskega sistema, ne da bi bilo naročniku potrebno kupiti opremo. Vlagatelj se strinja, da telekomunikacijskega omrežja ni možno posodobiti brez ustrezne opreme, vendar je od tehnične rešitve odvisno, ali mora naročnik opremo kupiti ali ne. Naročnik je imel napačno predstavo o tem, kako naj zadovolji svoj interes, zato je predmet razpisa opredelil napačno oz. diskriminatorno, trdi vlagatelj. Vlagatelj poudarja, da njegov sistem v celoti zagotavlja nadgradnjo obstoječega sistema, kar pomeni, da določene obstoječe opreme ne bi bilo treba menjati, del nove opreme bi prešel v last naročnika, del opreme pa bi ostal v vlagateljevi lasti. Gre za kombinacijo dobave in storitev, česar razpisna dokumentacija ni prepovedovala. Naročnikovo sklicevanje na to, da je predmet naročila nakup opreme in ne storitev, je neupravičeno in diskriminatorno, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da se naročnik ni opredelil do pojasnil, ki mu jih je posredoval v postopku ocenjevanja ponudb, temveč je zgolj ugotovil, da vlagatelj ne ponuja nakupa, temveč storitev. To predstavlja po mnenju vlagatelja tudi kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj je posodobitev opreme možna na več načinov, npr. s sistemom Centreks, ki izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije, čemur naročnik ne oporeka. Naročnik bi moral upoštevati načelo gospodarnosti, ne pa samo načelo formalnosti, saj bi za nižjo ceno dobil enako količino dobrin enake ali boljše kakovosti.
Vlagatelj v zahtevku pojasnjuje tehnične prednosti ponujenega sistema in trdi, da oprema izbranega ponudnika ni povsem kompatibilna z obstoječo naročnikovo opremo. Tudi za svojo ceno vlagatelj trdi, da je ugodna, medtem ko cena izbranega ponudnika zbuja dvom o možnosti izvedbe naročila, ki bi bila ekvivalentna vlagateljevi ponudbi. Cena v tem primeru sicer po mnenju vlagatelja ne more biti poglavitno merilo za izbor, bolj kot to bi moral naročnik upoštevati ustreznost tehnične rešitve, ki vsebuje tudi vidike ekonomičnosti.
Naročnik je po mnenju vlagatelja prestrogo sledil načelu formalnosti tudi glede izjave pod točko C09 (izjava ponudnika, da ponujena oprema ustreza navedenim standardom). Vlagatelj je predložil lastno izjavo oz. dovoljenje za priključitev in uporabo telekomunikacijske opreme in materialov v omrežje â??, ki je nadgradnja vseh atestov, kar pomeni, da vlagatelj taka dovoljenja izdaja na podlagi predložitve veljavnih atestov za posamezno opremo, saj v skladu z zakonodajo in poslovno politiko v omrežje ne sme vgrajevati neatestirane opreme, tega pa ne dovoli niti tretjim osebam. Vsebina predloženega dokumenta zato po mnenju vlagatelja ustreza namenu, ki ga je naročnik hotel doseči z zahtevo po predložitvi atestov. Po drugi strani je predložitev atestov za sistem Centreks brezpredmetna, saj naročniku ni potrebno kupiti opreme, ker sistem deluje tako, da se pri opravljanju telekomunikacijskih storitev uporablja vlagateljeva oprema, kar je razvidno iz ponudbe, še trdi vlagatelj.
Vlagatelj tudi meni, da je pod točko E 02/5 (predlog vzdrževalne pogodbe) predložil izjavo, ki vsebuje vse elemente, ki jih naročnik zahteva kot vsebino vzdrževalne pogodbe. Gre le za drugačno formo oz. naziv, kar pa glede na načelo gospodarnosti ne more biti razlog za izločitev. Vlagatelj je v ponudbi pojasnil, da je vzdrževanje že vključeno v ceno, zato vzdrževalne pogodbe ni potrebno skleniti. Naročnik je sicer v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse obrazce in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacije. Če bi naročnik menil, da navedene formalne pomanjkljivosti zadostujejo za izločitev vlagateljeve ponudbe, bi to moral storiti že na odpiranju ponudb oz. pri prvem pregledu ponudb, pred zahtevami za dodatna pojasnila. To pomeni, da je naročnik vlagateljevo ponudbo obravnaval kot pravilno, sklicevanje na formalne pomanjkljivosti iz teh razlogov v končni fazi postopka pa je po vlagateljevem mnenju neutemeljeno.
Naročnik je v zvezi z vlagateljevo ponudbo zaprosil Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljevanju: ATRP) za mnenje. Vlagatelj meni, da predstavlja tako ravnanje kršitev 54. člena ZJN-1, saj lahko naročnik zahteva pojasnila le od ponudnikov, ne pa tudi od tretjih oseb. Centreks je telekomunikacijska storitev navideznega zasebnega telekomunikacijskega omrežja, ki je namenjena poslovnim uporabnikom in jim nudi enako funkcionalnost kot zasebna telekomunikacijska omrežja, realizirana z naročniškimi telefonskimi centralami. Te povezave niso del javnega fiksnega telefonskega omrežja in promet preko njih ni predmet pogodbe o medomrežni povezavi telekomunikacijskih sistemov z ostalimi operaterji. Vlagatelj meni, da takšno stališče ni ne tehnično ne pravno sporno.
Vlagatelj glede na navedeno predlaga, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo in postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi ter izvede nov postopek oddaje javnega naročila, ki bo upošteval temeljna načela javnega naročanja in predpise s področja varstva konkurence.
Vlagatelj je zahtevku priložil tudi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Naročnik je dne 18.4.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so vlagateljeve trditve o sporni določitvi predmeta naročila z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne, zato jih vsebinsko ni obravnaval. Naročnik predmeta naročila med postopkom ni spreminjal, tudi sicer pa je določitev predmeta suverena pravica naročnika, meni le-ta.
Naročnik dalje navaja, da vlagatelj ni predložil zahtevanega atesta ali odločbe URST-ja. Naročnik meni, da se enakopravno obravnavo ponudnikov zagotovi s spoštovanjem načela formalnosti, ne pa s prosto presojo. Naročnik tudi ni usposobljen za tako presojo, zato je pred odločitvijo prosil za mnenje ATRP. Poleg tega je vlagatelj predložil izjavo, ki se sploh ne nanaša na opremo, ki je bila predmet javnega razpisa. Vlagatelj tudi ni predložil zahtevanega predloga vzdrževalne pogodbe. Iz njegove ponudbe je razvidno, da sploh ne ponuja predmeta javnega naročila (nakup opreme), zato tudi ne predvideva pogodbe o vzdrževanju, ampak mesečno naročnino (storitev), ki ni bila predmet javnega naročila. Naročnik vlagateljeve ponudbe ni obravnaval kot pravilne, temveč je na odpiranju ponudb preveril obstoj zahtevane dokumentacije, vse predstavnike ponudnikov pa je obvestil, da bo dokumentacija vsebinsko pregledana kasneje. Naročnik je na podlagi vsebinskega pregleda in dodatnih pojasnil odločil, katere ponudbe so pravilne, katere pa bo kot nepravilne zavrnil.
Naročnik tudi trdi, da ni kršil 54. člena ZJN-1, saj le-ta ne določa, da lahko zahteva pojasnila le od ponudnikov.
Naročnik še navaja, da vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo krši načelo prepovedi zlorabe pravic in načelo hitrosti postopka, saj je njegov namen zavlačevati in onemogočati postopek izvajanja javnega naročila. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila namreč ne sme navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Naročnik meni, da gre za neukega novega ponudnika, ki mu ZRPJN ni dobro znan, in da bi moral vlagatelj kot dolgoletni naročnik in ponudnik vložiti zahtevek že decembra 2002, po prevzemu razpisne dokumentacije. Revizijski postopek predstavlja za naročnika zamudo, dodatne stroške in težave pri delovanju.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.4.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in jih dodatno pojasnjuje.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 29.4.2003, odstopil zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".
Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.
V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča.
Ponudnik lahko torej doseže odpravo oz. spremembo nezakonitih določil razpisne dokumentacije z vložitvijo zahtevka pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. V nasprotnem primeru mora v skladu z načelom formalnosti, ki med drugim zagotavlja tudi spoštovanje načela enakopravnosti, pri pripravi ponudbe natančno slediti določilom razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba je namreč samo tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Le tisti ponudnik, ki predloži pravilno ponudbo, lahko konkurira za pridobitev posla, saj mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). ZJN-1 sicer v 52. členu dopušča, da lahko ponudnik predloži ponudbo, ki v delu, ki se nanaša na način izvedbe posameznega dela ali dobave posameznega blaga, odstopa od razpisnih pogojev (t.i. variantna ponudba), vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji (naročnik predložitve variantne ponudbe v razpisni dokumentaciji ne sme izrecno prepovedati, razpisna dokumentacija mora vsebovati minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, merilo za oddajo naročila mora biti ekonomsko najugodnejša ponudba). Kot je razvidno iz 5. točke objave predmetnega javnega razpisa, je naročnik dopustnost variantne ponudbe izrecno prepovedal.
Naročnik je predmet javnega naročila opredelil v 3. točki objave razpisa kot "posodobitev obstoječega telekomunikacijskega sistema Onkološkega inštituta Ljubljana (dobava opreme in izvedba gradbeno obrtniških del)". Predmetni javni razpis je bil v Uradnem listu RS objavljen v poglavju "Javni razpis za oddajo naročila blaga po odprtem postopku". V razpisni dokumentaciji pa je naročnik predmet naročila opredelil kot "nakup opreme za posodobitev obstoječega telekomunikacijskega sistema Onkološkega inštituta Ljubljana". Iz objave razpisa ter razpisne dokumentacije je torej mogoče ugotoviti, da je predmet naročila dobava oz. nakup opreme za posodobitev telekomunikacijskega sistema. Da je predmet naročila nedvomno nakup telekomunikacijske opreme, pa je izrecno razvidno tudi iz vzorca kupoprodajne pogodbe, ki so jo morali ponudniki v skladu s točko E 00 razpisne dokumentacije izpolniti, parafirati vse strani in podpisati. 2. člen vzorca kupoprodajne pogodbe namreč določa, da bo izvajalec "dobavil oziroma predal in izročil v razpolaganje in last ter v funkcionalno uporabo novo, kvalitetno in sodobno opremo iz redne proizvodnje". Sicer tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo ugotavlja, da je naročnik predmet razpisa "vezal oz. pogojeval tudi z dobavo opreme, med postopkom pa celo s tem, da je predmet javnega razpisa nakup opreme".
Vlagatelja gre na tem mestu opozoriti, da so njegove navedbe o domnevni diskriminatornosti predmeta razpisa, o domnevno nedopustnem spreminjanju predmeta razpisa ter o naročnikovi domnevno napačni predstavi o zadovoljevanju svojega interesa z vidika že citiranega petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne in jih Državna revizijska komisija vsebinsko ne more obravnavati. Vlagatelj bi moral zoper (po njegovem mnenju) diskriminatorna določila razpisne dokumentacije oz. domnevno sporno spreminjanje predmeta razpisa ugovarjati v tisti fazi postopka, ko bi bila vsebinska presoja takšnih navedb še mogoča, torej takoj po pregledu razpisne dokumentacije oz. najkasneje do prejema odločitve o dodelitvi naročila.
Glede na predmet javnega naročila je naročnik v točki E 03 razpisne dokumentacije oblikoval obrazec ponudbenega predračuna in specifikacije ponudbene cene, v katerem je v 79-ih točkah specificiral posamezne elemente zahtevane opreme in izvedbe gradbeno-obrtniških del. Ponudniki so morali za vsako od teh postavk v obrazec vpisati ponudbeno ceno, nato pa so morali posamezne postavke sešteti in na ta način oblikovati skupno ponudbeno ceno. Iz obrazca E 03, ki ga je vlagatelj izpolnil in priložil svoji ponudbeni dokumentaciji, je razvidno, da vlagatelj ne ponuja vseh zahtevanih elementov opreme oz. gradbeno-obrtniških del, kot jih je specificiral naročnik v razpisni dokumentaciji, oz. da obrazca ponudbenega predračuna ni izpolnil tako, kot je to zahteval naročnik. Pri nekaterih elementih (tudi pri tistih, kjer ni bila dopuščena možnost, da jih ponudnik ne ponudi) namreč ni navedel ponudbene cene, pri nekaterih pa je namesto ponudbene cene zgolj zapisal, da so že vključeni v priključnini. Očitno torej je, da vlagatelj ponuja takšno opremo, katere način opredelitve v njegovi ponudbeni dokumentaciji odstopa od načina specifikacije v razpisni dokumentaciji, zaradi česar tudi ni mogel izpolniti vseh postavk ponudbenega predračuna. Dejstvo, da vlagatelj ne ponuja tistega, kar zahteva naročnik, torej nakupa telekomunikacijske opreme, pa izhaja tudi iz samega revizijskega zahtevka, kjer vlagatelj navaja, da "nastopa na trgu telekomunikacijskih storitev s sodobnejšimi, popolnejšimi in stroškovno ugodnejšimi tehničnimi rešitvami, ki omogočajo posodobitev obstoječega telekomunikacijskega sistema, ne da bi bilo naročniku potrebno kupiti opremo".
Za tako izpolnjen vlagateljev obrazec E 03 torej ni mogoče trditi, da ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, saj ni izpolnjen v skladu s VI. točko poglavja A 04 razpisne dokumentacije. Le-ta je določala, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo njihove ponudbe po prvem pregledu izločene iz nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila. Obrazec E 03 je bil sestavljen tako, da so morali ponudniki ponuditi in vpisati cene za vse specificirane postavke, razen za tiste, kjer je naročnik izrecno dopustil možnost, da ponudnik posameznega elementa opreme ne ponudi. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, pa je v skladu z že citirano 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna in jo je naročnik skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ne glede na morebitno ekonomsko ugodnost ali "načelo gospodarnosti" naročnik v skladu z načelom formalnosti ne sme izbrati ponudbe, ki ji je mogoče očitati neizpolnjevanje ene ali več zahtev razpisne dokumentacije.
Tako izpolnjen vlagateljev obrazec E 03 pa nima za posledico samo nepravilnosti njegove ponudbe v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, temveč tudi nezmožnost medsebojne primerljivosti vlagateljeve ponudbe s ponudbami ostalih ponudnikov, ki so v obrazcu E 03 skladno z določili razpisne dokumentacije izpolnili vse posamezne postavke ponudbenega predračuna.
V predmetnem revizijskem postopku se vprašanje pravilnosti vlagateljeve ponudbe postavlja tudi z vidika zahteve po predložitvi obrazca C 09 - izjava ponudnika, da ponujena oprema ustreza navedenim standardom. V obrazcu C 09 so morali ponudniki podpisati izjavo, "da ima ponujen sistem s pripadajočo opremo atest URST ali odločbo URST o veljavnosti atesta". V skladu z izrecno naročnikovo zahtevo iz obrazca C 09 so morali ponudniki zahtevani atest ali odločbo Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije (sedaj ATRP) priložiti za citirano izjavo. Kot je bilo že omenjeno postanejo posamezna določila razpisne dokumentacije v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN po prejemu odločitve o dodelitvi naročila aksiom - vsebinska presoja navedb o njihovi domnevni nezakonitosti v tej fazi praviloma ni več mogoča. Če je mogoče vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu razumeti tudi kot ugovor zoper način določitve zahteve po predložitvi izjave C 09 ali kot predlog, da bi moral naročnik poleg atesta ali odločbe ATRP dopustiti tudi predložitev drugih dokumentov oz. vlagatelju sploh dopustiti nepredložitev tega zanj "brezpredmetnega" dokumenta, gre opozoriti, da bi moral vlagatelj zoper takšno (po njegovem mnenju sporno) določilo razpisne dokumentacije ugovarjati takoj, ko se je seznanil z domnevno kršitvijo, to je ob pregledu razpisne dokumentacije, oz. še v tisti fazi postopka, ko bi bila skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vsebinska presoja navedb še mogoča, vsekakor pa še pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila.
Državna revizijska komisija lahko v tej fazi postopka, torej po sprejemu odločitve o dodelitvi naročila, zgolj preveri, ali dokument, ki ga je vlagatelj priložil obrazcu C 09, ustreza zahtevam razpisne dokumentacije (priložen atest URST (ATRP) ali odločba URST (ATRP) o veljavnosti atesta). Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije (obrazec C 09) sta razvidni dve dejstvi. Vlagatelj je obrazcu C 09 priložil lastno dovoljenje za priključitev in uporabo telekomunikacijske opreme in materialov v omrežje â??, ne pa zahtevanega atesta oz. odločbe URST (ATRP). Poleg tega se niti vlagateljevo (lastno) dovoljenje ne nanaša na opremo, ki je predmet vlagateljeve ponudbe. Iz dopisa vlagatelja, z dne 30.1.2003, je namreč razvidno, da ponuja opremo RDLU EWSD, proizvajalca Siemens, storitve centreks, programske verzije V15 v povezavi z DECT strežnikom HICOM 300 E, programske verzije V 3.0 proizvajalca Siemens, v ponudbi priloženo dovoljenje pa se nanaša na programsko verzijo V14A sistema EWSD. Ugotoviti torej gre, da dovoljenje, ki ga je vlagatelj priložil obrazcu C 09, ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije po predložitvi atesta oz. odločbe o veljavnosti atesta URSP (ATRP) za ponujen sistem s pripadajočo opremo, zato njegove ponudbe skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ni mogoče obravnavati kot pravilne.
Ne glede na to, da v nadaljevanju navedeno zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne more vplivati na odločitev, pa Državna revizijska komisija pripominja, da Zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01; v nadaljevanju: ZTel-1) v 90. členu določa preverjanje in označevanje radijske in terminalske opreme. Proizvajalec radijske in terminalske opreme ali odgovorna oseba za njeno trženje mora, preden da opremo na trg oz. preden se jo začne prvič uporabljati, zagotoviti izvedbo postopkov ocenjevanja skladnosti z bistvenimi zahtevami, podanimi v 88. členu ZTel-1 (zahteve glede zaščite zdravja, varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti), izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti z bistvenimi zahtevami in zagotoviti informacije o predvideni uporabi opreme, zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti ter zagotoviti druge predpisane listine. Pravilnik o radijski in terminalski opremi (Uradni list RS, št. 77/01) v 13. členu določa, da so v času, dokler ni imenovan organ za ugotavljanje skladnosti, za izpolnjevanje pogojev za trženje radijske in terminalske opreme pristojni organi in se uporabljajo postopki, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika. Ti postopki so bili določeni s Pravilnikom o ugotavljanju skladnosti in odobravanju terminalske opreme in radijskih postaj (Uradni list RS, št. 50/97; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi starega Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in spremembe). 4. člen Pravilnika določa, da se ugotavljanje skladnosti izvede po enem od naslednjih načinov: (1) opravi se tipsko preverjanje v pooblaščeni organizaciji, (2) opravi se tipsko preverjanje v drugih domačih ali tujih strokovnih organizacijah in rezultate preverjanja oceni Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije (sedaj ATRP), (3) določi se komisija za preverjanje skladnosti opreme, (4) opravi se preverjanje celovitega zagotavljanja kakovosti proizvajalca ali (5) opravi se tehnični pregled za posamezne primere. V skladu z 12. členom Pravilnika se (ne glede na način ugotavljanja skladnosti) postopek ugotavljanja skladnosti konča z odločbo URST oz. sedaj ATRP.
Glede vlagateljevega dovoljenja za priključitev in uporabo telekomunikacijske opreme in materialov v omrežju â?? (programska verzija V14A sistema EWSD), ki je bilo priloženo obrazcu C 09, je tako mogoče ugotoviti, da gre za vlagateljev interni akt, izdan na podlagi internega Navodila o preverjanju skladnosti in izdaji dovoljenj za priključitev oziroma uporabo telekomunikacijske opreme in materialov v omrežju â??. Da gre za interni akt vlagatelja, izhaja tako iz preambule dovoljenja kakor tudi iz njegove obrazložitve.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeve ponudbe že zaradi zgoraj navedenih razlogov z vidika 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilne, tudi ni vsebinsko obravnavala ostalih revizijskih navedb, saj ne morejo več vplivati na njegov pravni položaj. To velja tudi za navedbe o nekompatibilnosti opreme izbranega ponudnika oz. o njegovi ceni, ki naj bi zbujala dvom o možnosti izvedbe naročila, pri čemer Državna revizijska komisija še pripominja, da vlagatelj teh navedb ni z ničemer utemeljil.
Na koncu Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da ZRPJN ponudnikom zagotavlja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil. Vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko vloži zahtevek za revizijo (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZRPJN in ZJN-1 ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Vložitev zahtevka za revizijo je torej zakonita pravica, ki zagotavlja pravno varstvo tistemu ponudniku, ki meni, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil pravila javnega naročanja. Zato ni mogoče trditi, da pomeni vlagateljeva vložitev zahtevka za revizijo kršitev načela prepovedi zlorabe pravic ali načela hitrosti postopka, niti ni dopustno trditi, da želi vlagatelj z izvrševanjem svoje zakonite pravice zavlačevati in onemogočati postopek izvajanja javnega naročila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani,