018-088/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo pisarniškega in drugega potrošnega blaga po omejenem postopku in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.04.2002, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila (dokument št. 961-4/02-1-228) za sukcesivno dobavo pisarniškega in drugega potrošnega blaga po omejenem postopku.
Na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, za oddajo javnega naročila po omejenem postopku za dobavo pisarniškega materiala (sklop 1) in drugega potrošnega materiala (sklop 2) po tretjem odstavku 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju ZJN-1) je naročnik kandidate s priznano sposobnostjo povabil, naj oddajo svoje ponudbe.
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.03.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe, med njimi dve za oba razpisana sklopa (pisarniški material in drugi potrošni material) in štiri (le) za prvi razpisani sklop (pisarniški material). Naročnik je ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 961-4/02-47-228, z dne 31.03.2003, obvestil, da je izvedbo naročila za oba razpisana sklopa oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je kot merilo uporabil najnižjo vrednost ponudbenega predračuna za posamezno skupino blaga in kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je ponudil najnižjo ceno za oba razpisana sklopa, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb.

Vlagatelj je dne 14.04.2003 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 10.04.2003) v katerem ugotavlja, da je naročnik kršil lastna določila iz povabila k oddaji ponudb. Naročnik je v navodilu kandidatom za izdelavo ponudbe zapisal, da bo od pozvanih ponudnikov pred odločitvijo v II. fazi postopka zahteval vzorce ponujenih artiklov, ki jih bo po končani II. fazi postopka vrnil. Naročnik se svojih navodil ni držal, saj pozvanih ponudnikov ni pozval k predložitvi vzorcev in je kljub temu sprejel odločitev. Glede na visoke razlike med vrednostmi ponudb (1. skupina: 49.084.444,52 SIT - 57.800.693,70 SIT) se ponudniku ravno zaradi možnosti ponudbe bistveno različnih artiklov - brez vzorčenja, ki ga je kot pogoj postavil sam naročnik, postavlja vprašanje o primerljivosti artiklov in posledično vrednosti posameznih ponudb. Vsled navedenega vlagatelj meni, da je naročnik kršil postopek izbire in predlaga, da se II. faza predmetnega postopka oddaje javnega naročila razveljavi.

Naročnik je z dokumentom (revizija postopka - obvestilo naročnika), št. 961-4/02-52-228, z dne 22.04.2003, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da bi moral po vlagateljevem mnenju, ki se sklicuje na 13. točko navodila kandidatom za izdelavo ponudb, pozvati vse ponudnike, ki jih je pozval k oddaji ponudb v II. fazi omejenega postopka k predložitvi vzorcev za vse ponujene artikle, pri čemer bi to pomenilo, da naj bi izvedel vzorčenje ponujenih artiklov tudi pri tistih ponudnikih, ki ponudbe sploh niso oddali.
Naročnik navaja, da je v je v II. fazi omejenega postopka na podlagi primerjalne analize cen artiklov izmed pravilnih ponudb izbral najugodnejšega ponudnika. Slednjega je izbral ob upoštevanju edinega merila - najnižje skupne vrednosti orientacijskega ponudbenega predračuna, posebej za prvi in drugi razpisani sklop. Pred odločitvijo o izbiri je naročnik, v skladu s 13. točko navodil in v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, izvedel še postopek vzorčenja artiklov pri tistem ponudniku, ki je bil cenovno najugodnejši tako za 1. kot tudi za 2. skupino ponujenih artiklov. Vzorčenje slednjih je bilo izvedeno dne 27.03.2003 ob prisotnosti dveh predstavnikov naročnika in enega predstavnika izbranega ponudnika. Pregledani so bili vsi artikli iz ponudbenih predračunov 1. in 2. skupine. Zapisniško je bilo ugotovljeno, da ponujeni artikli ustrezajo zahtevani kvaliteti iz razpisne dokumentacije.
Naročnik še navaja, da 13. točka navodila kandidatom za izdelavo ponudbe naročniku omogoča izvedbo vzorčenja artiklov, s čimer naročnik preveri ali ponujeni artikli ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-180/02, z dne 03.09.2002 (in sicer na drugi odstavek 5. strani).

Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom dne 28.04.2003 na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 28.04.2003 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Obravnavano javno naročilo je naročnik izvedel kot drugo fazo oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega in drugega potrošnega blaga, in sicer kot javno naročilo po omejenem postopku, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1. ZJN-l v prvem odstavku 19. člena (Oddaja naročila po omejenem postopku) določa, da je omejeni postopek oddaje javnega naročila tisti postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost. V tretjem odstavku 19. člena ZJN-1 je določeno, da lahko naročnik uporabi prvo fazo omejenega postopka tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. V takšnih primerih zakon naročnika zavezuje, da mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.
Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, št. 961-4/02, z dne 29.04.2002, na podlagi katere se je vodila prva faza obravnavanega postopka za oddajo javnega naročila po omejenem postopku, je naročnik o priznanju sposobnosti in usposobljenosti potencialnih dobaviteljev odločal na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 8. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V 9. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik navedel tudi, da bo v drugi fazi postopka kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe upoštevana najnižja skupna vrednost ponudbenega predračuna za posamezno skupino blaga.

V drugi fazi postopka je naročnik, dne 07.03.2003, kandidate s priznano sposobnostjo povabil, naj oddajo svoje ponudbe. V ta namen so kandidati prejeli razpisno dokumentacijo, št. 961-4/02, z dne 07.03.2003, na podlagi katere so pripravili svoje ponudbe. V slednji je naročnik v 3. členu navodila kandidatom za izdelavo ponudbe zapisal: "Naročnik bo od pozvanih ponudnikov pred odločitvijo v II.fazi/2. postopka zahteval vzorce ponujenih artiklov, ki jih bo po končani II. fazi/2. postopka vrnil."
Naročnik je v 13. členu prej navedeno zahtevo ponovil in zapisal: "Naročnik bo pred odločitvijo v II. fazi/2. postopka od pozvanih ponudnikov zahteval vzorce za vse ponujene artikle, ki jih bo vrnil po končani II. fazi/2. postopka."

Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo je bistvo spora med naročnikom in vlagateljem v tem, da vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik vse ponudnike, katere je v II. fazi omejenega postopka pozval k oddaji ponudbe pozvati k predložitvi vzorcev. Nasprotno naročnik meni, da je svojo dolžnost, ki jo je zapisal v prej citiranih členih, z vzorčenjem ponujenih artiklov pri cenovno najugodnejšem ponudniku (to je pri izbranemu ponudniku), v celoti izpolnil.
Zgoraj navedenemu očitku vlagatelja ni mogoče pritrditi.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se je v zvezi s prej navedenim vprašanjem že izrekla v svojem sklepu št. 018-180/02-22-1633, z dne 03.09.2002, kjer je v obrazložitvi odločitve zapisala: "Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, v skladu z določbo v razpisni dokumentaciji za II. fazo omejenega postopka (v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je namreč v 13. členu določil, da bo pred odločitvijo v II. fazi postopka od pozvanih ponudnikov zahteval vzorce za vse ponujene artikle) pred odločitvijo o izboru najugodnejših ponudnikov izvedel vzorčenje artiklov in ugotovil, da ponujeni artikli ustrezajo razpisanim. Naročnik je namreč z dopisoma, št. 961-4/02, z dne 24.06.2002, oba izbrana ponudnika pozval na vzorčenje ponudbenih artiklov za posamezne sklope razpisanih artiklov, ter v zapisniku, z dne 27.06.2002, ugotovil, da predloženi vzorci ponujenih artiklov obeh izbranih ponudnikov ustrezajo po vrsti in kvaliteti artiklom, navedenim v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je naročnik v tej zvezi ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije in da so vlagateljeve navedbe tudi v tem delu neutemeljene."

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da se sporno besedilo 3. in 13. točke navodila kandidatom za izdelavo ponudbe ne more tolmačiti v smeri vlagateljevih navedb. Če bi naročnik moral pozvati k oddaji vzorcev vse ponudnike, ki jih je povabil k oddaji ponudb, navedeno (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) ne bi bilo izvedljivo že iz razloga, ker vsi ponudniki, ki so prejeli povabilo k oddaji ponudb (slednjih je bilo sedem) le-teh niso oddali (ponudbe so oddali le štirje ponudniki).
Državna revizijska komisija meni, da je naročnik s svojo zahtevo (šele) napovedal, da bo pozval (nedoločeno število ponudnikov) k oddaji vzorcev. Navedeno je smiselno in logično vsaj iz dveh razlogov. Naročnik v fazi izbire in ocenjevanja ponudb, kjer je smel upoštevati kot edino merilo le najnižjo ceno namreč vnaprej ni mogel vedeti, kakšne cene za posamezna razpisana sklopa bodo ponudili ponudniki in ali bo v tem primeru izbral kot najugodnejšega le enega ponudnika za oba razpisana sklopa ali po enega za vsakega izmed obeh razpisanih sklopov.

še več. Celo, če bi naročnik pozval k oddaji vzorcev vse v II. fazi udeležene ponudnike, bi moral (še vedno) izbrati tistega ponudnika, ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno (seveda ob predpostavki, da je oddal pravilno ponudbo). Pregled ponudbene dokumentacije pokaže, da je naročnik prejel štiri pravilne ponudbe za 1. razpisani sklop in dve pravilni ponudbi za 1. in 2. razpisani sklop. Vsi ponudniki, ki so oddali ponudbe so oddali pravilne ponudbe s pravilno izpolnjenimi orientacijskimi predračuni, kamor so morali v vnaprej pripravljen obrazec (z natančno specifikacijo zahtevanih artiklov tako po opisu kot tudi po količini) vpisati le cene. Ker je izbrani ponudnik ponudil najnižje cene za oba razpisana sklopa, ga je naročnik ob upoštevanju edinega merila "najnižje skupne vrednosti ponudbenega predračuna za posamezno skupino blaga" in po vzorčenju vseh zahtevanih artiklov (s čimer je zadostil navodilu iz 3. in 13. člena navodila kandidatom za izdelavo ponudbe) povsem upravičeno izbral kot najugodnejšega.

Državna revizijska komisija vlagatelja še opozarja, da bi moral v primeru kakršnekoli pomislekov glede same vsebine naročnikovih navodil iz 3. in 13. člena, skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, torej v času, ko bi revizijska presoja (v primeru, da bi se izkazalo, da je očitek utemeljen) še lahko privedla do odprave očitane nepravilnosti iz razpisne dokumentacije.

Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran