018-086/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za grafično pripravo za tisk in tiskanje ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo z dne, 17.04.2003, se zavrže.
3. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.01.2003 sprejel sklep, št. 03_2003/04-JN, o začetku postopka oddaje javnega naročila za grafično pripravo za tisk in tiskanje. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.02.2003, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 10.03.2003 sprejel sklep, da zaradi neprimernosti prispelih ponudb ne bo opravil izbire najugodnejšega ponudnika, ampak bo nadaljeval postopek s pogajanji skladno s 1. točko 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da nobena ponudba ne vsebuje ustreznega dokazila v skladu s 5. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ter 3. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1. Istega dne je naročnik vseh pet ponudnikov povabil k pogajanjem ter v povabilu navedel, da morajo ponudniki na pogajanjih predložiti veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila in je zahtevano s posebnim predpisom ter ni starejše od 60 dni (obrtno dovoljenje in podobno). Naročnik je v povabilu k pogajanjem tudi navedel, da bo predmet pogajanj tudi razčiščevanje računskih napak, ki jih je naročnik našel pri podrobnem pregledu ponudb. Naročnik je dne 17.03.2003 sprejel popravek sklepa s katerim je odpravil sklep, z dne 10.03.2003, in ponovno sprejel sklep, da bo izvedel postopek s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1. V tem sklepu pa je naročnik v obrazložitvi navedel, da je po natančnem pregledu ponudb ugotovil, da vse ponudbe vsebujejo računske napake, zaradi česar ni mogel opraviti izbire, ker ni imel na razpolago dveh pravilnih in primerljivih ponudb. Na podlagi sprejetega sklepa je naročnik z dopisom, z dne 19.03.2003, vseh pet ponudnikov povabil k pogajanjem in v povabilu navedel, da bo predmet pogajanj razčiščevanje računskih napak, ki jih je naročnik našel pri podrobnem pregledu ponudb. Iz zapisnika, z dne 26.03.2003, je razvidno, da je naročnik tega dne izvedel pogajanja s ponudniki, v okviru katerih je odpravil računske napake, ki so bile odkrite pri podrobnem pregledu ponudb.

Vlagatelj je dne 25.03.2003 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je dne 11.03.2003 od naročnika prejel povabilo na pogajanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem se po vlagateljevem mnenju, naročnik pri zahtevi za predložitev veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, pravilno sklicuje na 5. točko 41. člena ZJN-1. Na osnovi 46. člena Obrtnega zakona (Uradni list Republike Slovenije, št. 50/94, 61/00 in 42/02; v nadaljevanju: ObrZ) in določil Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 108/00 in 16/01), se šteje za veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje tiskarske dejavnosti obrtno dovoljenje in odločba o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje tiskarske dejavnosti, ki ju izda Obrtna zbornica Slovenije na osnovi 14. in 16. člena ObrZ, 10. člena Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru (Uradni list Republike Slovenije, št. 10/95 in 56/01) ter 207. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 80/99, 70/00 in 52/02) in je za tiskarsko dejavnost obvezna. Vlagatelj nadaljuje, da se strinja z naročnikom, da nihče od ponudnikov ni predložil ustreznega dokazila po ObrZ in da so zaradi tega razloga podani pogoji za uvedbo postopka s pogajanji po prvem odstavku 20. člena ZJN-1, saj so vse ponudbe nepravilne. Vlagatelj nadaljuje, da ZJN-1 v prvem odstavku 20. člena določa pogoje za uvedbo postopka s pogajanji, med temi pa ni navedenih računskih napak, ki so zajete v 54. členu ZJN-1. Zaradi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikovega sklepa, z dne 17.03.2003, in izvedbo postopka s pogajanji, ki bo dejansko v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZJN-1 in razpisno dokumentacijo v kateri je med drugim zahtevano tudi potrdilo pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.

Na podlagi vsega navedenega vlagatelj zahteva, da se razveljavi naročnikov sklep, z dne 17.03.2003, in povabilo na pogajanja, z dne 17.03.2003, ter naj ostane v veljavi sklep, z dne 10.03.2003, o uvedbi pogajanj in povabilo na pogajanja, z dne 10.03.2003, ter se v tem smislu pogajanja tudi izvedejo.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.03.2003, vlagatelja pozval, da v roku treh dni dopolni zahtevek za revizijo. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je po natančnem pregledu vloženega zahtevka za revizijo ugotovil, da ta ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, zato je vlagatelja v skladu s četrtim odstavkom pozval, da zahtevek za revizijo dopolni z naslednjim:
- nazivom vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,
- nazivom in številko javnega naročila oziroma odločitve o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti (naziv in številka javnega naročila ter naziv in številka dokumenta, ki je razlog za vložitev zahtevka za revizijo, â??),
- dejstvi in dokazi, s katerimi se kršitve dokazujejo in
- potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

Vlagatelj je dne 31.03.2003 naročniku posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo v katerem je navedel naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, naziv in številko javnega naročila, ki je predmet zahtevka za revizijo, potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT in ponovno povzel dejstva in dokaze za zatrjevane kršitve, ki jih je navedel že v zahtevku za revizijo, z dne 25.03.2003. Vlagatelj je še navedel, da glede na naročnikova ravnanja ta očitno namerava oddati javno naročilo ponudniku, ki ne izpolnjuje zakonitih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, kar pa bi pomenilo diskriminatorno ravnanje.

Naročnik je dne 14.04.2003, s sklepom št. 203_2003/04-JN, preklical sklep, z dne 10.03.2003, in s tem podredno tudi popravek sklepa, z dne 17.03.2003 ter vrnil postopek predmetnega javnega naročila v fazo pred izdajo sklepa, z dne 10.03.2003.
V obrazložitvi naročnik navaja, da je na javni razpis prispelo pet ponudb, ki so bile pravočasne. Po pregledu ponudb je naročnik menil, da nobena ponudba ni sprejemljiva, ker noben ponudnik ni predložil veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kot to zahteva 5. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Naročnik dodaja, da je tudi ugotovil, da so vse ponudbe vsebovale računske napake, za katere je menil, da jih bo v skladu s 54. členom ZJN-1 popravil v soglasju s ponudniki. Glede na navedeno je naročnik dne 10.03.2003 izdal sklep s katerim je v skladu s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 uvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, ker je ocenil, da bo lahko ob nespremenjeni razpisni dokumentaciji v pogajanjih razčistil navedene nejasnosti in pomanjkljivosti ter izbral ponudnika, ki bo sposoben izvesti javno naročilo. Naročnik dodaja, da je dne 17.03.2003 prejel pritožbo enega izmed ponudnikov, v kateri je bilo navedeno, da je izpisek iz sodnega registra zadostno dokazilo za zmožnost opravljanja dejavnosti, ki je predmet javnega naročila in da zato ni potrebna predložitev veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Naročnik je dne 17.03.2003 izdal popravek sklepa, z dne 10.03.2003, ki je po svoji vsebini sicer nadaljeval postopek s pogajanji, vendar pa je iz nadaljnje obravnave izločil predložitev dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. Naročnik je dne 26.03.2003 opravil pogajanja z vsemi ponudniki, pri čemer so bile odpravljene vse računske napake v posameznih ponudbah. Naročnik nadaljuje, da je dne 26.03.2003 od vlagatelja prejel zahtevek za revizijo, v katerem ta zahteva, da naročnik odpravi sklep, z dne 17.03.2003, in nadaljuje postopek s pogajanji na podlagi sklepa, z dne 10.03.2003. Po ponovnem pregledu predpostavk za uvedbo postopka s pogajanji na podlagi prvega odstavka 20. člena ZJN-1 je naročnik ugotovil, da v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-1 lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila po določbah 20. člena ZJN-1 v primeru, če prejme samo neprimerne ali samo nesprejemljive ponudbe. Naročnik dodaja, da v konkretnem primeru temu ni bilo tako, sam pa je kljub temu nadaljeval postopek oddaje javnega naročila po določbah 1. alinee prvega odstavka 20. člena ZJN-1, kar je formaliziral s sklepom, z dne 10.03.2003. S sklepom, z dne 17.03.2003, s katerim je spremenil prvotno izdani sklep, z dne 10.03.2003, ter uvedel postopek s pogajanji zaradi odprave računskih napak. Naročnik dodaja, da je z navedeno odločitvijo v celoti spoštoval načelo transparentnosti postopka in enakopravnosti ponudnikov, niso pa bili več izpolnjeni pogoji za oddajo naročila po postopku s pogajanji na podlagi prvega odstavka 20. člena ZJN-1.
Naročnik tudi meni, da je vprašljiv obstoj vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. V 9. členu ZRPJN je določeno, da je aktivno legitimirana vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Pogoja, ki sta potrebna za aktivno legitimacijo morata biti izpolnjena kumulativno, kar pa v konkretnem primeru nista. Vlagatelju nikakor ni mogla biti povzročena škoda samo zaradi tega, ker je naročnik želel računske napake odpraviti v postopku s pogajanji. Naročnik je morda kvečjemu kršil strogo formalističen postopek oddaje javnega naročila, ob čemer pa je v celoti spoštoval vsa temeljna načela in namen ZJN-1.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 17.04.2003, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je preklical sklep, z dne 10.03.2003, o začetku postopka s pogajanji po 1. točki prvega odstavka 20. člena ZJN-1 tudi zavrnil njegov zahtevek za revizijo, saj je v le-tem izrecno navedeno, da naročnikov sklep, z dne 10.03.2003, ni predmet spora. Vlagatelj nadaljuje, da je v zahtevku za revizijo ravno zahteval, da se obnovijo pogajanja po sklepu, z dne 10.03.2003, v katerem je bilo med drugim od ponudnikov zahtevano, da predložijo veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. Zahtevek za revizijo pa je bil vložen zoper popravek tega sklepa, z dne 17.03.2003. Vlagatelj dodaja, da se naročnik pri svoji odločitvi sklicuje tudi na pritožbo enega izmed ponudnikov, ki jo pa ne bi smel obravnavati kot zahtevek za revizijo, saj le-ta ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ZRPJN (obvezni podatki in plačilo takse). Vlagatelj meni, da navedeno ravnanje naročnika predstavlja kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, saj je naročnik od njega zahteval dopolnitev zahtevka za revizijo z manjkajočimi podatki in potrdilom o plačilu takse, medtem ko pri obravnavi zahtevka za revizijo oziroma pritožbe drugega ponudnika ni zahteval izpolnitev procesnih predpostavk, ki jih določa ZRPJN. Vlagatelj še dodaja, da cenovno najugodnejši ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj ne razpolaga s tiskarno in namerava celotna razpisana dela opraviti s podizvajalci, kar pa je v nasprotju s pogoji iz razpisne dokumentacije. Izbira najcenejšega ponudnika bi bila tudi v nasprotju z določili Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), kajti navedeni ponudnik je registriran kot javni zavod in tudi iz tega razloga ne izpolnjuje zakonitih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti.
Vlagatelj v obvestilu, z dne 17.04.2003, o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteva tudi povrnitev stroškov nastalih z revizijo in sicer vplačane takse, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 03_2003/04-JN, z dne 23.04.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z relevantno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-86/03-21-608, z dne 30.04.2003, na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN Obrtno zbornico Slovenije zaprosila za pojasnilo o tem ali je za opravljanje grafične in tiskarske dejavnosti zakonsko obvezna pridobitev obrtnega dovoljenja ali pa je zakonsko zadostno, da ima pravna oseba zgolj registrirano grafično in tiskarsko dejavnost v sodnem registru ter tudi za pojasnilo o tem ali je pridobitev obrtnega dovoljenja pogoj za opravljanje grafične in tiskarske dejavnosti tudi v primeru, če pravna oseba to dejavnost ne opravlja "obrtniško".

Obrtna zbornica Slovenije je z dopisom, z dne 08.05.2003, Državni revizijski komisiji posredovala zahtevano pojasnilo.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter navedb Obrtne zbornice Slovenije, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik v sklepu, št. 203_2003/04-JN, z dne 14.04.2003, med drugim izraža dvom o obstoju vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija najprej presojala ali vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj le-to izkazal. ZRPJN v 9. členu določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je dvignil razpisno dokumentacijo in oddal ponudbo, torej je izkazal interes za dodelitev javnega naročila. Zatrjevane kršitve postopkovnih pravil pri oddaji javnega naročila s strani naročnika, pa so takšne narave, da imajo vpliv na izbor najugodnejše ponudbe, zato vlagatelj kumulativno izpolnjuje oba pogoja za vložitev zahtevka za revizijo, kot sta opredeljena v 9. členu ZRPJN. V smislu navedenega člena ZRPJN torej ni potrebno, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navede možnost nastanka škode, temveč je aktivno legitimirana vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za pridobitev konkretnega naročila in ki mu je z domnevno kršitvijo bila ali bi utegnila biti povzročena škoda. V zvezi z aktivno legitimacijo se ne ugotavlja, ali je bila kršitev res storjena ali ne. Za izpolnitev procesne predpostavke aktivne legitimacije se le ugotavlja, ali je zatrjevana kršitev takšne narave, da bi sploh lahko povzročila škodo. Državna revizijska komisija sicer ne presoja objektivnih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, kljub temu pa dodaja, da je v primerjavi s pravdnim postopkom, pri reviziji postopka oddaje javnega naročila bolj izraženo zagotavljanje širših družbenih interesov. Posledično se v reviziji postopka oddaje javnega naročila ne ugotavlja vzročna zveza med kršitvijo in možnostjo, da bi bil vlagatelj zahtevka izbran kot najugodnejši ponudnik. Ugotovljena kršitev se sankcionira ne glede na možnosti vlagatelja zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri tem, ko je s sklepom, z dne 14.04.2003, s katerim je odločal o zahtevku za revizijo preklical sklep, z dne 10.03.2003, in tudi popravek tega sklepa, z dne 17.03.2003, ter s tem postopek oddaje predmetnega javnega naročila vrnil v fazo odprtega postopka. Naročnik je z odpravo sklepa, z dne 17.03.2003, ugodil vlagatelju zahtevka za revizijo, medtem ko odprava sklepa, z dne 10.03.2003, predstavlja naročnikovo ravnanje, ki ga vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zahteval. Državna revizijska komisija ob tem najprej ugotavlja, da je naročnik s sklepom, z dne 10.03.2003, sprejel odločitev o izvedbi postopka s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, ki določa, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave v primeru, če: "â?? naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo, â??". Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do obstoja zakonsko določenih pogojev za naročnikovo odločitev o uvedbi postopka s pogajanji (ni predmet spora med strankama) je potrebno ugotoviti, da naročnikova odločitev o razveljavitvi obeh sklepov s katerima je pristopil k postopku s pogajanji in vrnitev postopka oddaje javnega naročila v odprti postopek, ne more biti v škodo vlagatelja. Namreč, naročnik mora praviloma oddati javno naročilo po odprtem postopku (argument drugega odstavka 17. člena ZJN-1), po postopku s pogajanji pa sme oddati javno naročilo samo v primeru, če so izpolnjeni posebni pogoji, določeni za ta postopek. Naročnik torej praviloma odda javno naročilo po odprtem postopku, če pa v odprtem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali pa so ponudbe neprimerne, sme izvesti postopek s pogajanji (pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije ne spremenijo), lahko pa postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika (77. člen ZJN-1 v povezavi s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1). Odprti postopek v največji meri zagotavlja izpolnjevanje temeljnih načel javnega naročanja, še posebej načela transparentnosti, ki je določeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Na ta način je ponudnikom v največji meri omogočeno, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek pregleda in ocenjevanja ponudb ter izbire najugodnejše ponudbe. Pri tem je treba ugotoviti, da je naročnik pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo, odpravil tudi sklep z dne 10.03.2003, kar vlagatelj ni zahteval.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo odločitev, da v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni več potrebna predložitev potrdila o veljavnem dovoljenju pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, ampak da za pravilnost ponudbe že zadostuje redni izpisek iz sodnega registra, iz katerega mora biti razvidno, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 3.9. "dokumentacija za pripravo ponudbe" določil, da mora ponudnik v ponudbi, da se bo štela za popolno predložiti med drugim izpisek iz sodnega registra iz katerega je razvidno, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila in nadalje tudi potrdilo, da ima ponudnik veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je navedeni zahtevi v razpisni dokumentaciji opredelil na podlagi 41. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika med drugim tudi v primeru: "če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež, â??" in nadalje tudi v primeru: "če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom, â??". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se na področje dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila nanaša tudi Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), ki v šestem in sedmem odstavku 4. člena določa: "(6) Družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, ko je vpisana v register. (7) Če drug zakon za začetek opravljanja določene dejavnosti poleg pogoja iz šestega odstavka tega člena, določa še posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: posebni pogoji), lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, določene z drugim zakonom. Če v primeru iz prejšnjega stavka drug zakon določa, da sme družba začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo." Torej je prej navedeno določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 potrebno presojati v povezavi z določbo 4. člena ZGD, ki določa, da v primeru, če poseben zakon za opravljanje določene dejavnosti zahteva, da pristojni organ izda odločbo s katero ugotovi, da družba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odločbo. Vlagatelj pa zatrjuje, da je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila potrebno pridobiti odločbo Obrtne zbornice Slovenije, ki je pristojen organ za izdajo odločbe s katero se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje te dejavnosti. Glede na navedeno je bilo v konkretnem primeru potrebno ugotoviti ali je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (grafična in tiskarska dejavnost) v primeru, če se ta dejavnost opravlja na obrtniški način zakonsko obvezna pridobitev obrtnega dovoljenja ali pa je zakonsko zadostna zgolj registracija grafične in tiskarske dejavnosti v sodnem registru ter tudi ali je pridobitev obrtnega dovoljenja pogoj za opravljanje grafične in tiskarske dejavnosti tudi v primeru, če se ta dejavnost ne opravlja na obrtniški način.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema navedbe iz pojasnila, ki ji ga je Obrtna zbornica Slovenije posredovala z dopisom, z dne 08.05.2003. V pojasnilu je navedeno: "Za dejavnosti, navedene v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur. list RS, št. 108/2000 in 16/2001) je obrtno dovoljenje potrebno, če se opravlja na način, ki je naveden v 5. členu Obrtnega zakona (Ur. list RS, št. 50/94, 61/2000 in 42/2002). Obrtni zakon v 7. členu določa, da lahko obrtno dovoljenje pridobi samostojni podjetnik ali gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon. Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru (Ur. list RS, št. 10/95 in 56/2001) v 3. členu določa subjekte, ki se jim izda obrtno dovoljenje in med pravnimi osebami (za katere nas sprašujete) taksativno našteva družbo z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in delniško družbo.Obrtno dovoljenje torej lahko pridobijo le naštete družbe po zakonu o gospodarskih družbah, ne morejo pa ga pridobiti pravne osebe, ki so statusno organizirane po drugih predpisih (npr. zadruge, zavodi, javne službe)."

Iz navedenega torej izhaja, da pravni subjekt za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila potrebuje obrtno dovoljenje samo v primeru, če to dejavnost opravlja na način, kot ga določa ObrZ, torej na obrtniški način. V primeru, če pa pravni subjekt dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila ne opravlja na obrtniški način izpolnjuje pogoje za opravljane te dejavnosti, če je v sodnem registru registriran za opravljanje te dejavnosti. Iz pojasnila Obrtne zbornice Slovenije je tudi razvidno, da pa pravni subjekt, ki ni statusno organiziran po ZGD, ampak po drugem predpisu, ne more pridobiti obrtnega dovoljenja. Ob upoštevanju navedenega, zahtev razpisne dokumentacije ter veljavnosti ponudb, bo moral naročnik v nadaljevanju postopka ponovno ugotavljati pravilnost ponudb v smislu ZJN-1. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije."

Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da v primeru, če naročnik ugotovi, da v konkretnem primeru glede na prej navedene zahteve za pravilnost ponudb (veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila), ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti postopek oddaje javnega naročila (argument drugega odstavka 25. člena ZJN-1). Namreč, kot je že bilo ugotovljeno, pravni subjekti za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila ne potrebujejo veljavnega dovoljenja pristojnega organa (obrtno dovoljenje), če ne opravljajo te dejavnosti na obrtni način, določeni pravni subjekti (ki niso statusno organizirani po ZGD) pa takšnega dovoljenja (obrtno dovoljenje) sploh ne morejo pridobiti. Čeprav se Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku, ob upoštevanju mej zahtevka za revizijo ni opredeljevala do same primernosti takšne zahteve v razpisni dokumentaciji, bi v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, ob morebitnem revizijskem zahtevku ponudnika, ki navedenega dovoljenja ne potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ali pa ga sploh ne more pridobiti, Državna revizijska komisija presojala vpliv te zahteve razpisne dokumentacije na enakopravno obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa, ki se nanašajo na zahteve ZJN-1 glede pravilnosti ponudb in vsebine razpisne dokumentacije in s tem zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 1. izreka tega sklepa.


Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 17.04.2003, in v katerih zatrjuje, da je naročnik prejeto pritožbo enega izmed ponudnikov obravnaval kot zahtevek za revizijo, kljub temu, da ta ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ZRPJN (obvezni podatki in plačilo takse) ter nadalje, da eden izmed ponudnikov ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije, saj namerava dela, ki so predmet tega naročila opraviti s podizvajalci, hkrati pa je tudi registriran kot javni zavod in zato po ne izpolnjuje zakonitih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti, pa Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, tedaj ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN, vložil "nov" zahtevek za revizijo oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 2. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT. Glede na utemeljenost zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz točke 3. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, dne

Natisni stran