018-082/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 ; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dnevni prevoz varovancev â?? od kraja bivanja do enote â?? ter nazaj ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo zoper sklop 1 in zoper sklop 2 se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 1, relacija â?? - â?? in nazaj in za sklop 2, relacija â??-â??-â?? in nazaj.

2. Zahtevek za revizijo zoper sklop 3, â?? -â?? - â?? - â?? in nazaj in zoper sklop 4, relacija â?? - Enota â?? - â?? - Enota â?? in nazaj, se zavrže.

3. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se deloma ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 116.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva za zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.01.2003 sprejel sklep št. 92/2003-JN o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila in v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila "Dnevni prevoz varovancev â?? od kraja bivanja varovancev do enote â?? ter nazaj".

Naročnik je dne 10.03.2003 izvedel javno odpiranje ponudb in izdal istega dne zapisnik o javnem odpiranju ponudb, št. 509/2003-JN-pon. Naročnik je ugotovil, da je pravočasno prispelo šest ponudb. Podjetje vlagatelja je na odpiranju ponudb podalo pripombo, v kateri so opozorili, da so 1 in 2 sklop v ponudbi združili v enega, ker imajo za te namene predvideno večje vozilo. Direktorica naročnika je odgovorila, da združitev varovancev 1. in 2. sklopa v eno prevozno sredstvo ne pride v poštev, ker so to osebe s posebnimi potrebami, ki v večji skupini slabo funkcionirajo, poleg tega pa bi se, s to rešitvijo, za nekatere med njimi čas prevoza podaljšal, kar pa ni priporočljivo. Predstavnik vlagatelja je nato dejal, da naj njihovih opomb v razpisni dokumentaciji ne upoštevajo in da cena ostane ista.

Naročnik je dne 10.03.2003, z dokumentom št. 510/2003, od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila. Naročnik je zapisal, da je iz ponudbe razvidno, da ponuja vlagatelj variantno ponudbo za sklop 1 in sklop 2 in da so že v razpisu navedli, da so variantne ponudbe za njih nesprejemljive. Zato so pozvali vlagatelja, da potrdi izjavo svojega predstavnika z odpiranja ponudb, da je vlagatelj pripravljen voziti relaciji ločeno z dvema voziloma za enako ceno, kot jo je vlagatelj navedel v ponudbi. Vlagatelj na to odgovoril z dopisom, z dne 11.03.2003, št. MK/ih 497/69/2003.

Naročnik je dne 12.03.2003, vlagatelja v telefonskem pogovoru pozval (uradni zaznamek, z dne 12.03.2003, št. 525/2003), da naj pojasni ali bodo vozili z dvema voziloma oz. za vsak sklop posebej, na kar je vlagatelj navedel, da ta pogoj ni bil naveden v razpisni dokumentaciji in da za navedeno ceno nihče ne bo vozil dvakrat. Vlagatelj je to pojasnilo podal pisno, dne 12.03.2003, z dokumentom št. MK/mk/506/1-69/2003.

Naročnik je dne 12.03.2003, z dokumentom št. 519/2003-JN, izdal poročilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 13.03.2003, z dokumentom št. 526/2003-JN, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila. V njem je oddal javno naročilo za sklop 1: relacija â?? - Enota â?? - Enota â?? in nazaj podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 2: relacija â?? - Enota â?? - Enota â?? in nazaj, podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in za sklop 4: relacija â??-Enota â?? - â?? - Enota â?? in nazaj, podjetju â??. Naročnik je zapisal, da tretjega sklopa ni oddal, ker v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ni pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.
Za ponudbo vlagatelja pa je naročnik zapisal, da je le ta nepravilna, ker vlagatelj ni predložil potrdila Ministrstva za pravosodje RS, da proti ponudniku, v zadnjih petih letih pred objavo naročila, ni bila izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Priloženo je bilo potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanju fizične osebe, ki pa ga naročnik ni zahteval. Zaradi navedenega je naročnik ponudbo vlagatelja izločil iz nadaljnje obravnave.

Vlagatelj je dne 21.03.2003, vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila. V njem je navedel, da ima vlagatelj interes za dodelitev naročila in da je mnenja, da je dodelitev naročila za sklop 1 in sklop 2 nezakonita. Vlagatelj zapiše, da bi mu bila zaradi takega ravnanja naročnika lahko povzročena škoda. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Naročnik se namreč po mnenju vlagatelja ni prepričal ali ima izbrani ponudnik dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, čeprav je to pogoj za priznavanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika.
Vlagatelj kot dokaz navaja pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Iz nje je razvidno, da le-ta nima licence za prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, kot to zahteva Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59-3149/2001, v nadaljevanju: ZPCP-1).
Kot dokaz k navedeni trditvi vlagatelj prilaga tudi potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, iz katerega je razvidno, da izbrani ponudnik omenjenega dokumenta nima. Zaradi navedenega le-ta prevozov, ki so mu bili dodeljeni ne more opravljati, saj bi s tem kršil 6. člen ZPCP-1 in 3. člen Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002, v nadaljevanju: PLOP).
Zaradi navedenega vlagatelj zahteva, da se v skladu z 11. členom ZRPJN takoj zadrži vse nadaljnje aktivnosti v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, ter da se ugodi zahtevku za revizijo, in sicer tako da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila dnevnih prevozov varovancev VDC Koper od kraja bivanja varovancev do enote VDC in nazaj.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo takse v višini 100.000,00 SIT in povračilo stroškov za sestavo predloga v višini 1100 točk, z dodanim 20% DDV.

Naročnik je dne 08.04.2003, z dokumentom št. 599/2003-JN, izdal sklep s katerim je revizijski zahtevek vlagatelja zavrnil. V njem je navedel, da je zahtevek vložila upravičena oseba in da je bil pravočasen. Na navedbe vlagatelja je zapisal, da izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji ni predložil licence za prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, temveč dovoljenje Ministrstva za zdravje, da izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti reševalne službe na področju neurgentnih prevozov z reševalnimi in drugimi vozili ter določbo MO â?? o podelitvi koncesije za opravljanje navedene dejavnosti. Naročnik dalje navaja, da so njegovi varovanci odrasle zmerno duševno prizadete osebe, ki imajo status invalidne osebe, njihovi starši pa podaljšane roditeljske pravice. Pri tehtanju ustreznosti dovoljenja Ministrstva za zdravje glede izpolnjevanja 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, so dne 11.03.2003 ocenili, da tovrstno dovoljenje ustreza, saj izbrani ponudnik za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu s peto točko tretjega odstavka 6. člena ZPCP-1 ne potrebuje licence Gospodarske zbornice Slovenije.

Vlagatelj je dne 14.04.2003, z dokumentom št. MK/mk 755/69/2003, vložil na podlagi 17. člena ZRPJN, pri naročniku zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 15.04.2003, z dokumentom št. 622/2003-JN, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje vso dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim naročilom. Ob tem je predložil tudi uradni zaznamek naročnika, z dne 15.04.2003, iz katerega je razvidno, da sta predstavnika izbranega ponudnika tudi samostojna podjetnika in da imata kot s.p. licenco za taxi prevoze, ki sta jih dostavila na vpogled.

Državna revizijska komisija je dne 22.04.2003, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaradi zbiranja potrebnih podatkov za odločanje, opravila informativni razgovor s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, odgovornimi za podeljevanje licenc za opravljanje prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa (točki 1. in 2.), in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo in ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklope, za katere je podal ponudbo. Kljub temu, da vlagatelj ni predložil pravilne ponudbe, čemur ne ugovarja, sta bili za sklop 1 in za sklop 2, podani po mnenju naročnika le dve pravilni ponudbi in bi v primeru, da držijo navedbe vlagatelja, da je ena izmed teh dveh ponudb nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh z zakonom predpisanih predpostavk, ostala zgolj ena pravilna ponudba za omenjena dva sklopa. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa, da sme naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika le, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.
V primeru, če bi torej bilo ugotovljeno, da naročnik v obravnavanem primeru ni pridobil ponudb dveh različnih kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov, ne bi mogel oddati javnega naročila, kar bi pomenilo, da izvede nov postopek oddaje javnega naročila (oziroma ravna v skladu z 20. členom ZJN-1, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da vlagatelj ni predložil ponudbe za sklop 3 in za sklop 4 in da mu torej v tem delu ne bi mogla nastati škoda zaradi ravnanja naročnika. Glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu ni aktivno legitimiran. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, s sklepom v tem delu zavrgla zahtevek za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata:
"Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je preverila ali izbrani ponudnik res ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, kot to navaja vlagatelj. Vlagatelj navaja, da bi moral imeti izbrani ponudnik, za opravljanje predmetnega javnega naročila, licenco za prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da 5. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom. Predmet javnega naročila je prevoz varovancev â?? od kraja bivanja varovancev do enote â?? ter nazaj. Državna revizijska komisija opozarja, da ZPCP-1 v 1. členu določa, da ta zakon določa pogoje in način opravljanja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter organizacijo in pristojnosti organov zadolženih za izvajanje in nadzor nad izvajanjem tega zakona. ZPCP-1 v 29. točki prvega odstavka 2. člena definira potnika kot osebo, ki jo prevoznik za plačilo prepelje z vozilom za prevoz potnikov v cestnem prometu. 3. člen navedenega zakona pa v prvem odstavku določa, da je opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov, prevoz oseb, ki ga opravi domači prevoznik, prevoznik Skupnosti ali tuji prevoznik, z motornim vozilom za prevoz potnikov in za opravljeni prevoz dobi plačilo.
Iz predmeta javnega naročila in iz razpisne dokumentacije je razvidno, da predmet javnega naročila v skladu z zakonsko dikcijo ustreza pojmu prevoza potnikov v cestnem prometu.
4. člen ZPCP-1 v četrtemu odstavku določa, da Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije izvajata vsaka za svoje člane med drugim tudi: izdajanje in odvzem licence in licence Skupnosti ter potrdil o priglasitvi prevozov za lastne potrebe za opravljanje dejavnosti prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu.
6. člen ZPCP-1 določa pogoje in načine podeljevanje licenc. V prvem odstavku določa, da se pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu pridobi z licenco. Drugi odstavek določa, da domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) za naslednje vrste prevozov:
1. v mednarodnem cestnem prometu za:
- mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu
- mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu
2. v notranjem cestnem prometu za:
- prevoz blaga v cestnem prometu
- prevoz potnikov v cestnem prometu
- avto-taksi prevoze.

Tretji odstavek 6. člena ZPCP-1 določa, kdaj ni treba pridobiti licence. Zakon določa, da je to v primerih, ko gre za naslednje vrste prevozov:
1. prevoz pošte kot javna storitev;
2. prevoz poškodovanih oziroma pokvarjenih vozil;
3. prevoz blaga za lastne potrebe pod pogoji iz 64. člena ZPCP-1;
4. prevoz oseb za lastne potrebe pod pogoji iz 61. člena ZPCP-1;
5. prevoz z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam državnih organov, medicinskim in humanitarnim prevozom in prevozom s specialnimi vozili, ki so bila po izdelavi predelana za poseben namen in služijo prevozu za lastne potrebe ter se z njimi ne more opravljati prevozov potnikov ali blaga na enak način kot z nepredelanimi vozili (npr. vozila za prevoze čebel, potujoče knjižnice), kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja.

Ob tem je potrebno dodati tudi PLOP, ki določa v 3. členu, da se pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu pridobi z licenco. Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije. Licenca se pridobi za vrste prevozov določenih v 6. členu ZPCP-1.
PLOP v nadaljevanju določa, da licence ni potrebno pridobiti, če so podane izjeme, ki jih povzema po zakonu, pri čemer pa podaja definicijo medicinskega in humanitarnega prevoza, ki ga zakon ne opredeli. Za medicinske prevoze, za katere ni potrebno pridobiti licence, se štejejo prevozi s katerimi se prevažajo bolniki ali zdravstveno osebje z reševalnimi vozili. Za medicinski prevoz se šteje tudi prevoz s katerim je organiziran prevoz bolnikov na terapije.
Za humanitarne prevoze pa se štejejo prevozi, ki jih opravljajo registrirane humanitarne organizacije širšega družbenega pomena (rdeči križ ipd.), s svojimi vozili za lastne potrebe.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja naslednja dejstva.
Iz javnega naročila je razvidno, da je njegov predmet prevoz potnikov, pri čemer niti naročnik, kakor tudi ne izbrani ponudnik, nista predložila dokazov, da bi bila vsebina javnega naročila lahko morda v skladu z ZPCP-1 in PLOP, podvržena zgoraj naštetim izjemam.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v svojem sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek vlagatelja navaja, da so njegovi varovanci zmerno duševno prizadete osebe, ki imajo status invalidne osebe, njihovi starši pa podaljšane roditeljske pravice. Pri tem je naročnik štel, da za izpolnjevanje pogojev iz 5. točke drugega odstavka 41. člena ustreza dovoljenje Ministrstva za zdravje, ter da podjetje izbranega ponudnika ne potrebuje licence Gospodarske zbornice Slovenije.
Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da naročnik ni uspel dokazati, zakaj naj izbrani ponudnik, v skladu s prej naštetimi členi ne bi bil dolžan predložiti licence za prevoz potnikov, ki je predmet javnega naročila, zato njegovim trditvam ni mogla slediti.
Izbrani ponudnik je predložil dovoljenje Ministrstva za zdravje, z dne 16.10.2001, številka dokumenta 503-113/01, ki pooblašča le - tega za opravljanje dejavnosti reševalne službe na področju neurgentnih prevozov z reševalnimi in drugimi vozili. Navedeno dovoljenje je Ministrstvo za zdravje izdalo na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, do spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 86/2002), ki določa, da zdravstveno dejavnost lahko opravljajo na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravstvo, domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. Zakon kot zdravstveno dejavnost definira v 1. členu dejavnost, ki obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci oziroma delavke in zdravstveni sodelavci oziroma sodelavke pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in oškodovancev. 2. člen navedenega zakona pa določa, da se zdravstvena dejavnost opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni pa obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Kot posebna specialistična dejavnost se na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmet javnega razpisa ni bil definiran kot opravljanje zdravstvene dejavnosti.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da predmet javnega naročila tudi ni bil medicinski prevoz, kot ga definira PLOP, saj prevozov duševno motene osebe od kraja bivanja do enote VDC ter nazaj ni mogoče primerjati z medicinskimi prevozi, kot jih definira PLOP. Poleg tega tudi niso izpolnjene predpostavke, ki bi omenjen prevoz definirale kot humanitaren prevoz.

Ob tem Državna revizijska komisija tudi opozarja, da so predložene koncesijske pogodbe, ki jih je predložil izbrani ponudnik, brezpredmetne; saj je bila koncesijska pogodba, št. K1411-1/01, z dne 22.11.2001, katere veljavnost je bila dne 22.11.2002 podaljšana za eno leto in jo je imel izbrani ponudnik z Mestno občino Koper, namenjena opravljanju javne zdravstvene službe na področju reševalne službe za opravljanje sanitetnih - nenujnih prevozov hemodialize, kar pa nima nobene pravne ali dejanske zveze s predmetom obravnavanega javnega naročila. Smiselno enako velja za koncesijsko pogodbo št. 41406-2/2001, z dne 19.11.2002, ki jo je izdala občina Piran za opravljanje javne zdravstvene službe na področju reševalne službe za opravljanje sanitetnih - nenujnih prevozov z reševalnimi in drugimi vozili za zavarovance Občine Piran.

Na podlagi izvedenih dejstev in dokazov Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi izbrani ponudnik, kot pravna oseba, moral imeti za opravljanje predmeta javnega naročila licenco, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Na podlagi trditvenega in dokaznega bremena naročnik tako ni uspel dokazati, da naj bi za opravljanje predmetnega javnega razpisa zadoščalo zgolj dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti reševalne službe na področju neurgentnih prevozov z reševalnimi in drugimi vozili.

Ob tem Državna revizijska komisija še opozarja, da so brezpredmetna tudi predložena potrdila predstavnikov izbranega ponudnika, ki sta "drugače samostojna podjetnika in ki imata kot taka kot samostojna podjetnika licenco za taxi prevoze Obrtne zbornice Slovenije". Državna revizijska komisija namreč opozarja, da je na javnem razpisu sodelovalo podjetje izbranega ponudnika kot pravna oseba in da nista sodelovala predstavnika podjetja izbranega ponudnika (kot samostojna podjetnika). Poleg tega pa bi bila tudi sicer taka naknadna predložitev obravnavanih potrdil v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1, ki ne dopušča od naročnika, da zahteva, dovoli ali ponudi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno.

Glede na to, da na podlagi navedenih ugotovitev ostane v sklopu 1 in 2 kvečjemu ena pravilna ponudba, je Državna revizijska komisija za ta sklopa postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila (arg. prvega odstavka 76. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, v višini plačane takse v višini 100.000,00 SIT in stroškov odvetnice, za pripravo predloga za revizijo v višini 1100 točk skupaj z dodanim 20% DDV, v vrednosti 132.000,00 SIT. Skupaj je zahteval povrnitev stroškov nastalih v postopku revizije v višini 232.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN in na podlagi petega 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku in 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, RS 96/2002 in RS 110/2002 ), ki določa v drugem odstavku, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov, odločila, da se vlagatelju revizijskega zahtevka povrne 116.000,00 SIT. Vlagatelju se povrne polovica zahtevanih stroškov, saj je s svojim zahtevkom uspel zgolj v polovici, torej za dva sklopa, za dva sklopa pa vlagatelj v svojem zahtevku ni bil uspešen (saj je njegov zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija zavrgla). Vlagatelju se torej povrnejo za revizijo potrebni stroški v višini 50%, to je taksa v višini 50% vplačane takse za revizijski postopke v višini 100.000,00 SIT, to je 50.000,00 SIT in 50% odvetniških stroškov v višini 1100 z 20% davkom na dodano vrednost (132.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), to je v višini 66.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran