Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-072/03

    Številka: 018-72/03-22-545
    Datum sprejema: 25. 4. 2003

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

    odločila:

    Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13.12.2002 sprejel sklep, štev. 347-1/2002, zap. štev. j. n. A-152-S/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih". Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, s predvidenim javnim odpiranjem ponudb dne 23.1.2003.

    Naročnik je dne 20.1.2003, še pred potekom roka za oddajo ponudb, prejel vlagateljev dopis "oddaja javnega naročila "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih", objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, štev. â?? dne â??, na strani â??", z dne â??. Vlagatelj v njem predlaga, da se razpis razveljavi in se prouči možnost, da se v skladu z zakonom, neposredno odda delo predmetnega javnega naročila instituciji, ki ima javno pooblastilo za obveščanje javnosti. Podrejeno temu vlagatelj predlaga, da se predmetni javni razpis razveljavi in na novo natančno definira opis in obseg javnega naročila, pogoje in zahteve ter določi nediskriminatorne pogoje in kriterije ter s tem enakopravne možnosti vsem potencialnim ponudnikom, v primeru, da naročnik meni, da vlagatelj ni edini ponudnik, ki ima javno pooblastilo tudi za opravljanje obveščanja javnosti o stanju in prometu na državnih cestah, ki so v upravljanju naročnika. Vlagatelj navaja, da je le-ta javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki poleg ostalih dejavnosti redno obvešča javnost z različnimi servisnimi, pa tudi s prometnimi informacijami, za kar ima tudi posebno redakcijo, ker meni, da gre pri prometnih informacijah za informacije nacionalnega, javnega, informativnega in izobraževalnega pomena ter da ima javno pooblastilo za opravljanje tudi teh splošno izobraževalnih in servisno informativnih storitev (Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Uradni list RS, štev. 18/94, 29/94, 88/99, 90/99 in 79/01 - v nadaljevanju ZRTVS). V svojih programih vlagatelj po zakonu zagotavlja enakopravno obveščanje o dogajanjih v vseh delih Slovenije, pa tudi obveščanje tuje javnosti (vlagatelj je član EBU - European Broadcast Union, v okviru katere poteka izmenjavanje različnih servisnih, tudi prometnih informacij) o dogajanjih na različnih področjih Republike Slovenije. V okviru obveščanja slovenske in tuje javnosti o stanju in prometu na vseh državnih in tudi nekaterih lokalnih cestah, oddaja vlagatelj servisne informacije na dveh nacionalnih radijskih programih v rednih največ enournih presledkih, na lastnem teletekstu in v okviru jutranjega servisnega programa. Vlagatelj ima posebno uredništvo, ki skrbi celodnevno za ažurne prometne informacije in ima tudi svoj glasovni portal, na katerem so javnosti na razpolago veljavne prometne informacije. Poleg uradnih virov informacij - â??, ima vlagatelj tudi druge vire informacij. Vlagatelj poudarja, da pri obveščanju javnosti o stanju avtocest in hitrih cest ter prometa na njih zelo dobro sodeluje z njihovim upravljalcem, â??. Vlagatelj tako obvešča javnost o stanju in prometu na avtocestah in hitrih cestah v celoti, na cestah, ki so v upravljanju naročnika, pa necelovito, saj naj bi bile, po mnenju vlagatelja, informacije ..., ki je imel do sedaj sklenjeno pogodbo z naročnikom glede obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih, pogosto pomanjkljive. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik državni upravni organ, ki opravlja javno službo. V okviru izvajanja te službe je naročnik že opremil celotno glavno državno cestno omrežje s prometnimi oznakami s frekvenco â?? in za to vložil veliko sredstev, sistem obveščanja o stanju in prometu na teh cestah pa že celo desetletje direktno oddaja enemu od potencialnih virov informacij, ..., ki nima razen internetnih strani in plačljive telefonske številke, nobenega drugega sredstva za obveščanje javnosti. Vlagatelj pojasnjuje, da pridobiva sredstva za ustvarjanje, pripravljanje, razširjanje in oddajanje programov tudi preko "posameznih projektov kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena, ki jih predlagajo pristojna ministrstva" (14. člen ZRTVS). Naročnik naj bi vse od leta 1993, delo "obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih", po mnenju vlagatelja (le-ta je na to dejstvo že večkrat opozoril), v nasprotju z zakonodajo, oddajalo podjetju ...z neposredno pogodbo, brez kakršnekoli javne objave, navkljub temu, da je podjetje ...gospodarska družba, ki nima javnega pooblastila za izvajanje te dejavnosti. Vlagatelj domneva, da je naročnik končno spoznal, da je bilo njegovo večletno oddajanje predmetnega dela v nasprotju z zakonom in je zato objavil predmetni javni razpis, saj celo v sami objavi navaja, pod točko 15.(a), da izvedba predmetnega javnega naročila ni "â?? z zakonom, predpisi ali upravnimi odločbami rezervirana za posebno dejavnost". Po vlagateljevem mnenju, je naročnik vsebino razpisne dokumentacije v celoti priredil podjetju ...saj je celo povzel organigram Info centra po ...("vodja informacijskega centra", "operativni vodja centra", "operater"). Vlagatelj meni, da to pomeni neenakopravnost in celo diskriminacijo drugih ponudnikov, kar naj bi dokazovale tudi zahtevane reference v razpisni dokumentaciji, ki morajo biti potrjene s strani naročnika, ki v točki 12 ( "Zahtevane reference") zahteva od ponudnikov, da so morali biti "â?? v zadnjih treh letih glavni izvajalec ali podizvajalec pri vsaj enem projektu s področja obveščanja javnosti, ki je po naravi in sestavi enakovreden razpisanemu javnemu naročilu". Vlagatelj se sprašuje, kdo je v Republiki Sloveniji, poleg ...imel poslovni aranžma pri "obveščanju javnosti o stanju na državnih cestah in prometa na njih" oziroma pri poslu, ki je "po naravi in sestavi enakovreden razpisanemu javnemu naročilu". Vlagatelju se zdi paradoksalno, da je ...edini ponudnik v Republiki Sloveniji, ki lahko predloži s strani naročnika potrjene reference, ki jih le-ta zahteva. Poleg tega vlagatelj opozarja na točko 12 ("Zahtevane reference") razpisne dokumentacije, kjer v 2. alinei naročnik navaja kot zahtevano referenco ponudnika, da ima le-ta "â?? že vzpostavljeni vir podatkov o avtocestah, glavnih cestah, regionalnih cestah in občinskih cestah". Vlagatelj se sprašuje, zakaj mora imeti ponudnik "že vzpostavljene vire podatkov o avtocestah in občinskih cestah", če prve sploh niso državne ceste, s katerimi upravlja naročnik, druge pa niso državne ceste, temveč so lokalne (Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, štev. 29/97 in 18/02 - v nadaljevanju: ZJC; 3. člen in 10. člen). Vlagatelj meni, da le zato, da bi razpisni pogoj ustrezal točno določenemu ponudniku. Vlagatelj navaja, da naročnik ni natančno opisal predmeta javnega naročila, določil njegovega obsega, virov informacij, nalog naročnika in zahtevanih nalog izvajalca, saj opisu javnega naročila v razpisni dokumentaciji nameni le eno stran. Vlagatelj tako ugotavlja, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo diskriminatorna in neenakopravna do morebitnih ponudnikov ter da razpisni pogoji in kriteriji favorizirajo enega ponudnika, s čimer naročnik krši Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, štev. 39/00 in 102/00 - v nadaljevanju: ZJN-1). Ugotavlja tudi, da vlagatelj nima enakopravne možnosti, čeprav opravlja večji del obveznosti, ki se nanaša na javno obveščanje o razmerah na slovenskih cestah.
    Vlagatelj v dopisu navaja, da bo, v kolikor naročnik ne bo ravnal v skladu z zgoraj predlaganim, predlagal in zahteval, da naročnik predmetno pisanje šteje za zahtevek za revizijo v skladu z ZRPJN ter da ravna tako, kot mu to nalaga ta zakon.

    Naročnik je z dopisom, štev. 347-1/2002, z dne 21.1.2003, vlagatelja obvestil, da je njegov dopis štel kot zahtevek za revizijo ter ga pozval, da skladno s 6. točko 3. odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN.

    Naročnik je vse ponudnike z dopisom, štev. 347-1/2002, z dne 21.1.2003, obvestil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila začasno ustavi.

    Naročnik je s sklepom, štev. 347-1/2002, z dne 05.2.2003, v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN, zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, ker v zakonsko določenem roku ni vplačal takse oziroma ni predložil dokazila o vplačilu takse v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZRPJN, zato se naročnik tudi ni bil dolžan opredeliti do navedb vlagatelja.

    Vlagatelj se je z dopisom (pritožba proti sklepu, štev. 347-1/2002, z dne 5.2.2003 - Javno naročilo "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih"), z dne 10.2.2003, pritožil zoper navedeni sklep ter navedel, da je naročnikov dopis prejel 23.1.2003 ter da je v zakonsko predpisanem petdnevnem roku, dne 28.1.2003, plačal takso na račun pri Ministrstvu za finance. Vlagatelj je zahteval, da se izpodbijani sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo razveljavi.

    Naročnik je s sklepom, štev. 347-1/2002, z dne 13.2.2003, pritožbi vlagatelja ugodil ter razveljavil sklep, štev. 347-1/2002, z dne 5.2.2003.

    Naročnik je s sklepom, štev. 347-1/2002, z dne 17.2.2003, zahtevku za revizijo ugodil ter odločil, da bo objavil popravek objave v Uradnem listu RS, v katerem bo navedel nov rok za oddajo ponudb in razpisne pogoje.

    Vlagatelj je skladno z določilom 1. odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.2.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V omenjenem dopisu je vlagatelj navedel, da iz sklepa, štev. 347-1/2002, z dne 17.2.2003, ni razvidno, da bi naročnik preudaril o vlagateljevih revizijskih navedbah in predlogih, zlasti o tem, da bi bilo, po vlagateljevem mnenju, formalno možno in postopkovno racionalno, če bi prometne informacije o državnih cestah pogodbeno zaupal vlagatelju kot edinemu teritorialno celovitemu ponudniku servisnih storitev na področju radijskega in TV obveščanja v Republiki Sloveniji. Vlagatelj dodaja, da iz naročnikovega sklepa ne izhaja, da je le-ta postopek javnega naročila v celoti ali delno razveljavil, kot to ob utemeljenih revizijskih zahtevah veleva 1. odstavek 16. člena ZRPJN. Vlagatelj meni, da ker se je naročnik odločil le za popravek, ki pride v poštev le v primeru nezavestnih tekstovnih napak in manjših pomenskih zmot, da bo objavljeni popravek javnega naročila le ublažil ali izločil najbolj očitne pristranosti iz predmetnega javnega razpisa.

    Naročnik je z dopisom, štev. 347-1/2002, z dne 25.2.2003, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 7.3.2003 izdala sklep, štev. 018-42/03-22-310, s katerim je razveljavila sklep naročnika, štev. 347-1/2002, z dne 17.2.2003 in ga napotila, da o zahtevku odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

    Naročnik je dne 27.3.2003 sprejel sklep, štev. 347-1/2002, s katerim je odločil:
    (1.) da se zahtevku za revizijo ne ugodi v delu, ki se nanaša na zahtevo po razveljavitvi razpisa v celoti in možnost, da naročnik odda javno naročilo neposredno vlagatelju ter
    (2.) da se zahtevku za revizijo ugodi v delu, ki se nanaša na a) opis predmeta in obsega javnega naročila in b) pogoje za priznanje usposobljenosti ponudnika.
    V obrazložitvi svoje odločitve pod točko (1.) naročnik navaja, da so naloge organizacije obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih po 19. členu ZJC dodeljene naročniku.
    Po prepričanju naročnika predmetnega javnega naročila ni možno neposredno oddati vlagatelju. Naročnik navaja ZJN-1, ki v 1. točki 1. odstavka 2. člena določa, da se ta zakon ne uporablja za naročila, ki so dodeljena organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu in je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter ima izključno pravico opravljati take storitve. Naročnik meni, da vlagatelj navedenih zakonskih pogojev ne izpolnjuje. Naročnik tudi meni, da iz 14. člena ZRTVS, ki ga vlagatelj navaja, ne izhaja, da ima vlagatelj izključno pravico opravljati storitve, ki so predmet javnega naročila.
    V obrazložitvi svoje odločitve pod točko (2.) naročnik navaja, da bo v razpisni dokumentaciji dopolnil opis predmeta javnega naročila in obseg del ter spremenil pogoje za priznanje usposobljenosti ponudnika.
    Naročnik navaja, da se bo dopolnjeni opis predmeta in obsega javnega naročila glasil tako, kot sledi:
    "Predmet javnega naročila je zbiranje in urejanje podatkov ter priprava obvestil medijem o stanju in prevoznosti cest v upravljanju Direkcije RS za ceste kot naročnika. V okviru nalog, ki so predmet tega javnega naročila, bo izbrani ponudnik zbiral, urejal in ustrezno arhiviral podatke o stanju cest v upravljanju naročnika in prometa na njih. Podatke lahko posredujejo predstavniki naročnika, policije, prometnega inšpektorata in vzdrževalci cest. V kolikor bodo podatke posredovali drugi organi ali posamezniki, jih mora preveriti pri enem od prej naštetih pristojnih organov.
    Na osnovi navedenih aktivnosti bo izvajalec del zagotavljal:
    - stalno obveščanje uporabnikov cest z aktualnimi prometnimi informacijami s posredovanjem obvestil medijem,
    - pripravo spletne strani s podatki o stanju in prevoznosti cest,
    - posameznikom preko prejetih telefonskih klicev in posredovanih elektronskih sporočil,
    - izvajalec bo zagotavljal izvajanje nalog s prisotnostjo zahtevanih kadrov vse dni v letu med 5. in 22. uro, s stalno dežurno službo med 22. in 5. uro za primer sporočenih izrednih dogodkov in čimprejšnjo vzpostavitev popolnega delovanja obveščanja,
    - obveščanje ob nastalih izrednih dogodkih: zagotavljati neprekinjeno obveščanje, 24 ur na dan vse dni do konca izrednega dogodka oziroma do vzpostavitve normalnih razmer,
    - prisotnost kadrov na delovnem mestu glede na predviden obseg del:
    - delavec s VII. stopnjo izobrazbe - prisoten občasno ob nastalih izrednih dogodkih in po potrebi za zagotavljanje koordinacije z naročnikom in neposrednega komuniciranja z mediji (po pooblastilu naročnika),
    - delavec s VI. stopnjo izobrazbe - prisoten dnevno od 06:00 do 14:00 ure in po potrebi ob nastalih izrednih dogodkih
    - delavcev s V. stopnjo izobrazbe - v dopoldanskem času in ob izrednih dogodkih polna zasedba (glede na dosedanje izkušnje do 3 delavci), v popoldanskem času v zmanjšanem obsegu (do 2 delavca) in v nočnem času dežurna služba (1 delavec).
    - obvezno in dosledno, navajanje naročnika s polnim nazivom, v vseh poročilih; navajal bo tudi vir podatkov za vse podatke, ki jih dostavlja naročnik ali drugi pristojni ter spletne strani, z objavljenimi prometnimi informacijami, opremil vidno z logotipom naročnika ter vzpostavil hiperpovezavo na njegove (naročnikove) spletne strani,
    - da bo ves čas veljavnosti pogodbe, sodeloval na projektih, ki so v povezavi z dejavnostjo oz. njenim razvojem v širšem prostoru,
    - ob vsakem zaključku leta, ob izstavitvi računa naročniku, podal letno poročilo o opravljanju storitev v obliki, kot jo bo zahteval naročnik,
    - vzpostavitev povezave s sorodnimi sistemi v tujini, ki omogočajo informiranje večine evropskih držav o stanju in prevoznosti slovenskih cest,
    - pri organizaciji obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih upoštevanje veljavne kategorizacije državnih cest."
    Naročnik dalje navaja, da se spremenjeni pogoji za priznanje usposobljenosti ponudnikov glasijo tako, kot sledi:
    "Navodila ponudnikom, Točka 11., Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika :
    Točka 11.1. Povprečni letni promet ponudnika v zadnjih treh (3) letih mora biti najmanj v višini 100.000.000 SIT (izpolniti obrazec 4.g). Sredstva morebitnih podizvajalcev se pri ugotavljanju ponudnikovega izpolnjevanja tega pogoja ne bodo upoštevala. Sredstva skupine izvajalcev, ki so predložili skupno ponudbo, se seštevajo, da se ugotovi skupna sposobnost izpolnjevanja tega pogoja.
    Točka 11.2. Ponudnik (in morebitni podizvajalec) mora imeti na razpolago ustrezno tehnično opremo in prostore, ki zagotavljajo kakovostno izvedbo javnega naročila (izpolniti obrazce 4.d in kot dokaz priložiti izjave), in sicer:
    - opremljen poslovni prostor za opravljanje dejavnosti velikosti najmanj 25 m2;
    - strojna oprema:
    - strežniki (sočasnost pri pregledovanju internet strani za vsaj 50 obiskovalcev);
    - delovne postaje - PC (min. 6 kom. z min. 256 KB RAM);
    - sodobna telefonska centrala;
    Za celotno tehnično opremo je potrebno zagotavljati nemoteno delovanje oz. takojšnjo odpravo napak.
    - programska oprema:
    - baza podatkov in aplikacija za:
    - zbiranje in arhiviranje podatkov;
    - obdelavo in posredovanje podatkov po elektronskih medijih in na internetu grafični prikaz podatkov;
    - izdelavo statističnih poročil in posredovanje arhivskih podatkov;
    Za celotno programsko opremo je potrebno zagotavljati nemoteno delovanje oz. takojšnjo odpravo napak.
    Točka 11.3. Ustrezna izobrazba in izkušnje kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila (izpolniti obrazec 4.e in priložiti zahtevane dokumente):
    - kadrovska zasedba in izkušenost kadrov
    - en delavec s VII. stopnjo izobrazbe družboslovne ali (tehnične smeri in 5 leti delovnih izkušenj;
    - en delavec s VI. stopnjo izobrazbe družboslovne ali tehnične smeri in 3 leti delovnih izkušenj;
    - pet delavcev s V. stopnjo izobrazbe in najmanj letom dni delovnih izkušenj;
    - znanja (priložiti izjave ali dokazila za vsakega delavca):
    - poznavanje področja obveščanja javnosti o prometnih informacijah;
    - dobro poznavanje uporabniških računalniških programov (Word, Excel, Accessâ??);
    - sposobnost komuniciranja v javnih medijih;
    - znanje vsaj enega tujega jezika
    Točka 12.1 Reference
    Reference ponudnika (izpolniti obrazec 4.c) v zadnjih treh letih glavni izvajalec ali podizvajalec pri vsaj enem projektu s področja obveščanja javnosti. Referenca mora izkazovati dosedanje delovanje ponudnika na področju obveščanja javnosti preko medijev javnega obveščanja (radio, TV, tiskani mediji, internet â?? ).
    Upoštevane bodo samo reference, ki ustrezajo zgornjim pogojem."
    Naročnik je na koncu navedel, da bo dopolnjen opis predmeta javnega naročila in obseg del ter spremenjene pogoje za priznanje usposobljenosti ponudnika objavil v Uradnem listu RS, skupaj z novim datumom odpiranja ponudb ter da bo o navedenih spremembah obvestil vse, ki so na podlagi objave predmetnega javnega razpisa že dvignili razpisno dokumentacijo.
    Naročnik je vlagatelja obenem pozval, naj mu na podlagi 17. člena ZRPJN v roku 3 dni po prejemu tega sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 3.4.2003, naročniku sporočil, da vztraja pri zahtevku za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V omenjenem dopisu je vlagatelj navedel, da je naročnik s sklepom, štev. 347-1/2002, z dne 27.3.2003, zavrnil vlagateljev predlog, da bi del javnega naročila, ki se nanaša na ažurno radijsko obveščanje javnosti, zlasti pa udeležencev v prometu na državnih cestah o prometnih razmerah, oddali neposredno vlagatelju oziroma točneje nacionalnemu Radiju. Oporo za takšen predlog vlagatelj vidi tako v zakonskem pooblastilu o celovitem javnem obveščanju, ki ga vlagatelju daje ZRTVS, kot tudi v 3. točki 110. člena ZJN-1, ki dopušča za takšne primere oddajo naročila brez predhodne objave.
    Iz dopolnjenega opisa predmeta in obsega javnega naročila je po mnenju vlagatelja še bolj kot iz prvotnega razpisnega opisa razvidno, da naročnik pristransko prireja objavo javnega naročila zgolj za znanega ponudnika storitev. Poleg tega vlagatelj navaja, da naročnik kot zakonski pooblaščenec za izvajanje "nalog v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih" (19. člen ZJC) zožuje predmet razpisa zgolj na naslednje storitve: "zbiranje in urejanje podatkov ter pripravo obvestil medijem o stanju in prevoznosti cest v upravljanju Direkcije RS za ceste" - temeljno obveznost, ki jo ima Direkcija za ceste po tej zakonski določbi, se pravi storitve direktnega obveščanja javnosti, pa v to javno naročilo ne uvršča, temveč to zadevo prepušča bodočemu izbranemu zbiratelju in posredniku prometnih informacij. Po mnenju vlagatelja gre očitno za zmotno prepričanje, da bodo mediji, vključno s programi â??, te informacije hvaležno in brez materialnih nadomestil promptno objavljali v svojih programih - proračunska sredstva za storitve javnega obveščanja o razmerah na državnih cestah pa bo prejemal le posrednik informacij, izbran po spornem javnem razpisu.
    Ob vsem navedenem vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da preuči revizijske navedbe in odloči o sklepu naročnika, štev. 347-1/2002, z dne 27.32003 ter oceni, ali je javno naročilo, vključno z novimi dopolnitvami in popravki, po vsebini in obsegu javnega naročila nepristransko in v skladu z nalogami Direkcije RS za ceste iz 19. člena ZJC.

    Naročnik je v skladu z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, štev. 347-1/2002, z dne 10.4.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik meni, da je z dopolnjeno razpisno dokumentacijo zagotovljena možnost sodelovanja večjega števila ponudnikov. Iz opisa predmeta javnega naročila, ki je bil posredovan vlagatelju s sklepom naročnika, štev. 347-1/2002, z dne 27.3.2003, je po prepričanju naročnika nedvoumno razvidno, da je predmet javnega naročila zbiranje in urejanje podatkov ter priprava obvestil medijem o stanju in prevoznosti cest v upravljanju Direkcije RS za ceste, ne pa neposredno obveščanje javnosti preko radijskih programov. Naročnik navaja, da te storitve sedaj poleg â?? izvajajo tudi druge radijske postaje ter da se trenutno podatki posredujejo skupaj 45-im radijskim postajam, kar zagotavlja kar največjo pokritost uporabnikov cest z informacijami o stanju in prevoznosti državnih cest, naročnik pa nobeni od radijskih postaj teh storitev ne plačuje, ker je objava informacij v njihovem interesu. Iz tega razloga te storitve tudi niso predmet javnega naročila. Naročnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek kot neutemeljen zavrne.

    Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 18.4.2003 organizirala sestanek z naročnikom, na katerem ji je le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredoval dodatna pojasnila. Na sestanku je Državna revizijska komisija na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila tudi za dodatna pisna pojasnila, ki jih ji je naročnik posredoval z dopisom, štev. 347-1/2002, z dne 23.4.2003.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

    V obravnavanem primeru je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal, naj se postopek oddaje javnega naročila razveljavi ter naj se predmetno javno naročilo odda vlagatelju kot instituciji, ki ima javno pooblastilo za obveščanje javnosti. Podrejeno temu je vlagatelj predlagal, da se na novo natančno definirata opis in obseg predmeta javnega naročila ter določi nediskriminatorne pogoje in s tem zagotovi enakopravne možnosti vsem potencialnim ponudnikom.

    Po preučitvi razpoložljive dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva zahteva po tem, da se predmetno javno naročilo odda v izvedbo neposredno vlagatelju, ni utemeljena. Enako kot naročnik tudi Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru namreč ne vidi zakonskih podlag za to, da bi bilo vlagatelja mogoče obravnavati kot edinega možnega ponudnika storitev, ki so predmet tega javnega naročila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, naj mu naročnik odda javno naročilo z neposredno pogodbo. Navedeno zahtevo vlagatelj postavlja tudi kot primarni predlog za odločitev o zahtevku za revizijo in jo utemeljuje (v dopisu, z dne 3.4.2003) z določbami 3. točke 110. člena ZJN-1 ter 14. člena ZRTVS.

    ZJN-1 v 1.2. poglavju (Izjeme pri oddaji javnih naročil, za katere se zakon ne uporablja) v 1. točki 2. člena (Izjeme, ki niso predmet javnega naročanja) določa, da se ta zakon ne uporablja za naročila, ki so dodeljena organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu in je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter ima izključno pravico opravljati take storitve. V 3. točke 110. člena ZJN-1 (Oddaja naročila brez predhodne objave), ki vsebinsko sodi v 3.4. poglavje (Oddaja naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju) pa je določeno, da naročnik lahko odda naročilo brez predhodne objave javnega razpisa (tudi) v primeru, če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev. ZRTVS v 14. členu (na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj) obravnava financiranje vlagatelja, in sicer, da â?? pridobiva sredstva za ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in razširjanje programov:
    - iz plačil prispevka za programe â?? (v nadaljnjem besedilu: prispevek);
    - iz dejavnosti, določenih v 12. in 13. členu tega zakona;
    - iz sredstev državnega proračuna;
    - z oglaševanjem in objavljanjem drugih plačanih obvestil, sponzoriranjem in iz drugih virov (1. odstavek 14. člena ZRTVS).
    Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjenimi z dejavnostjo iz 12. in 13. člena tega zakona, â?? nameni opravljanju in razvoju dejavnosti iz 3. člena tega zakona. Svet â?? lahko odloči, da se presežek uporabi tudi za razvoj ali druge potrebe dejavnosti iz 12. oziroma 13. člena tega zakona (2. odstavek 14. člena ZRTVS).
    Iz državnega proračuna se financira:
    - del narodnostnih programov;
    - del programov â?? za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce ter za tujo javnost;
    - del stroškov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje omrežja za oddajanje in razširjanje programov â?? in lokalnih programov;
    - posamezne projekte kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena, ki jih predlagajo pristojna ministrstva (3. odstavek 14. člena ZRTVS).
    Sredstva, zbrana s prispevkom, se uporabljajo za ustvarjanje, pripravljanje, oddajanje in razširjanje programov â?? ter za vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja, potrebnega za oddajanje in razširjanje lokalnih radijskih in televizijskih programov (4. odstavek 14. člena ZRTVS).

    Iz nobene od zgoraj citiranih zakonskih določb ni mogoče zaključiti, da za izvedbo predmetnega javnega naročila ni potrebno objaviti javnega razpisa oziroma da bi ga moral naročnik oddati v izvedbo neposredno vlagatelju, iz navedenih predpisov pa tudi ne izhaja, da bi bila vlagatelju podeljena izključna pravica izvajati storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila (1. točka 2. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru tudi ne gre za javno naročilo, za katerega bi se uporabljale določbe 3.4. poglavja ZJN-1 (Oddaja naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju). Prav tako niti iz določb (14. člena ali drugih) ZRTVS ne izhaja, da bi morale biti storitve, ki so predmet tega javnega razpisa, neposredno dodeljene v izvedbo vlagatelju oziroma da jih ne more opravljati nihče drug kot vlagatelj.

    Predmet obravnavanega javnega naročila je bil opisan že v (tekom revizijskega postopka sicer dopolnjenem) 7. poglavju razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih" in dodatku štev. 1. k razpisni dokumentaciji, štev. A-152-S/2002, z dne 17.1.2003. Že iz tam navedenega opisa predmeta javnega naročila je razvidno, da naročnik išče izvajalca za "â?? stalno obveščanje uporabnikov cest z aktualnimi prometnimi informacijami v imenu Direkcije RS za ceste". Čeprav je načelno potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je (prvotni) opis predmeta obravnavanega javnega naročila zelo kratek in skop, je iz njega vendarle mogoče jasno razumeti, da gre za izvajanje aktivnosti, ki sicer sodijo v delovno področje naročnika (izraz "v imenu Direkcije RS za ceste"!), in ne (kot si očitno napačno razlaga vlagatelj) za aktivnosti javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, katero v skladu z določili ZRTVS izvaja vlagatelj. Da je naročnik dejansko zadolžen za izvajanje določenih nalog v zvezi z obveščanjem javnosti o prometnem stanju na državnih cestah, pa nedvoumno izhaja tudi iz 1. odstavka 19. člena ZJC, ki izrecno določa, da Direkcija Republike Slovenije za ceste opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in da te naloge obsegajo (med drugim) tudi "â?? naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih" (10. alinea 1. odstavka 19. člena ZJC).

    Državna revizijska komisija je v skladu s pooblastilom iz 2. odstavka 21. člena ZRPJN, na sestanku dne 18.4.2003, naročnika tudi pozvala, naj ji posreduje dodatna pisna pojasnila v zvezi s predmetom obravnavanega javnega naročila. Naročnik je zahtevana dodatna pojasnila posredoval v dopisu, štev. 347-1/2002, z dne 23.4.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.4.2003. Iz omenjenega dopisa je razvidno, da so naročnikove strokovne službe v okviru nalog iz 10. alinee 1. odstavka 19. člena ZJC v zadnjih letih razvile sistem zbiranja podatkov, ki so osnova za ugotavljanje stanja in prevoznosti državnih cest. V sistem priprave in zbiranja podatkov so vključene: naročnikove službe (Planski sektor, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest), pogodbeni izvajalci konzultantskih in inženirskih storitev s področja rednega in investicijskega vzdrževanja cest, pogodbeni vzdrževalci cest, policija, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in drugi organi in organizacije ter uporabniki cest. V okviru svojih nalog, pooblastil in obveznosti navedene službe, organi in organizacije zbirajo naslednje podatke:
    - V okviru banke cestnih podatkov se zbirajo podatki o tehničnih elementih cest in opremi na njih, njihovem stanju ter o prometnih obremenitvah posameznih cestnih odsekov. Podatke zbira in ureja Planski sektor naročnika.
    - Podatke o izdanih dovoljenjih za zapore državnih cest zbira in naročniku posreduje DDC Svetovanje inženiring d.o.o. , ki kot pogodbeni izvajalec konzultantskih storitev pripravlja osnutke dovoljenj za zapore cest.
    - Podatke o zaporah cest zaradi izvajanja del rednega vzdrževanja pripravljajo pogodbeni izvajalci rednega vzdrževanja vsak za svoje področje. Ti izvajalci zbirajo in posredujejo tudi podatke o stanju in prevoznosti cest v času izvajanja zimske službe in v primeru izrednih dogodkov (poplave, plazovi, ipd.).
    - Za stalno spremljanje prometa postavlja naročnik na kritičnih odsekih cest video kamere, nadzor nad dogajanjem pa omogočen preko spletne strani naročnika in je dostopen vsem uporabnikom spleta.
    - Ministrstvo za notranje zadeve v okviru svojih pristojnosti spremlja in posreduje podatke o prometnih nesrečah in morebitnih obvozih, ki so potrebni do odprave posledic nesreč, podatke o gostoti prometa in zastojih ter podatke o posebnih ukrepih, ki jih izvaja policija (izločanje tovornih vozil zaradi zimskih razmer ali burje), čakalnih dobah na mejnih prehodih in drugih izrednih dogodkih.
    Naročnik je na zahtevo Državne revizijske komisije pojasnil, da zbiranje in obdelava podatkov, ki ga izvaja pogodbeni izvajalec obveščanja, poteka na naslednji način:
    Podatki o državnih cestah, ki jih zbira in ureja Planski sektor naročnika, se posredujejo izvajalcu obveščanja. Pogodbeni izvajalci konzultantskih in inženirskih storitev ter rednega vzdrževanja cest vse podatke zberejo in pripravijo v elektronski obliki, podatki pa se posredujejo naročniku in izvajalcu obveščanja. Informacije, ki jih posredujejo drugi organi in organizacije (policija, inšpektorat ipd.) ali posamezniki preko telefona, faksa ali elektronske pošte se, če so bili posredovani naročniku ali njegovim pogodbenim izvajalcem konzultantskih in inženirskih storitev, takoj posredujejo izvajalcu obveščanja, ki jih vnese v elektronsko bazo podatkov. Enako izvajalec obveščanja stori s podatki, ki jih prejme sam neposredno.
    Naročnik je nadalje pojasnil, da je v okviru priprave poročil za potrebe obveščanja javnosti vse zbrane podatke potrebno obdelati in prirediti za objavo v različnih medijih. Po različnih kriterijih se pripravljajo avtomatski izpisi. Za potrebe posredovanja podatkov preko radia in televizije se informacije oblikujejo v tekstovni obliki, za prikaz stanja na spletni strani pa v tekstovni in grafični obliki. Vsa ta dela izvaja pogodbeni izvajalec obveščanja.
    Naročnik je tudi pojasnil, da se za objavo podatkov preko radija pripravljena poročila avtomatsko posredujejo 45-im radijskim postajam po elektronski pošti, podatke preko interneta pa uporabniki lahko dobijo na spletni strani direkcije. Delu uporabnikov, ki želijo neposredno informacijo, se podatki posredujejo tudi na podlagi telefonskih klicev. Podatki so uporabnikom dostopni tudi preko teleteksta â??, kjer izvajalec obveščanja neposredno zagotavlja najnovejše informacije. Vse navedene informacije izvajalec obveščanja uporabnikom posreduje brezplačno.

    Na osnovi navedenega je razvidno, da je naročnik v okviru svojih zakonskih obveznosti organiziral obveščanje o stanju in prevoznosti državnih cest tako, da so najnovejše informacije brezplačno dostopne kar najširšemu krogu uporabnikov. Ker gre torej v obravnavanem primeru nedvomno za opravljanje storitev, ki izvorno sodijo v delokrog naročnika (in ne za storitve, ki bi bile iz kakršnih koli razlogov poverjene izključno vlagatelju), je potrebno vlagateljevo zahtevo po tem, da se mu obravnavano javno naročilo dodeli v izvajanje brez objave javnega razpisa, zavrniti kot neutemeljeno.

    Kar zadeva vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na pomanjkljivosti v zvezi z opisom predmeta javnega naročila ter pogoje za sodelovanje ponudnikov na obravnavanem razpisu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v revizijskem postopku v celoti sledil vlagateljevemu predlogu, naj se na novo natančno definira opis in obseg javnega naročila, pogoje in zahteve ter določi nediskriminatorne pogoje za sodelovanje na razpisu.

    Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa, štev. 347-1/2002, z dne 27.3.2003, je naročnik ob reševanju vlagateljevega zahtevka za revizijo sklenil, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na opis predmeta in obsega javnega naročila ter pogoje za priznanje usposobljenosti ponudnikov, zato je v tem delu vlagateljevemu zahtevku za revizijo v celoti ugodil. V obrazložitvi omenjenega sklepa je naročnik tudi natančno zapisal, kako se bo dopolnjeni opis predmeta in obsega javnega naročila glasil ter izrecno navedel, kako se bodo glasili spremenjeni pogoji za priznanje usposobljenosti ponudnikov ("Navodila ponudnikom, Točka 11., Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika - točke 11.1., 11.2., 11.3. in 12.1). Naročnik je na koncu obrazložitve odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo navedel še, da bo dopolnjen opis predmeta javnega naročila in obseg del ter spremenjene pogoje za priznanje usposobljenosti ponudnika objavil v Uradnem listu RS, skupaj z novim datumom odpiranja ponudb ter da bo o navedenih spremembah obvestil vse, ki so na podlagi objave predmetnega javnega razpisa že dvignili razpisno dokumentacijo.

    Kot je razvidno iz dopolnjenega opisa predmeta obravnavanega javnega naročila, je naročnik na novo, obsežneje in bolj natančno opisal vsebino storitev, ki jih bo moral v njegovem imenu izvajati ponudnik, ki bo izbran kot najugodnejši na predmetnem javnem razpisu. Primerjava novega opisa predmeta javnega naročila z doslej spornim opisom iz 7. poglavja razpisne dokumentacije (ob upoštevanju opisa naročnikovih zadolžitev iz 10. alinee 1. odstavka 19. člena ZJC) pokaže, da naročnik s tem ni spremenil predmet javnega naročila, ampak je obstoječi predmet javnega naročila le bolj natančno opisal. Državna revizijska komisija ugotavlja, da z natančnejšim opisom naročnik predmeta javnega naročila ni niti zožil, niti ga ni razširil. Predmet obravnavanega javnega naročila torej ostaja ves čas isti, z novim opisom pa je samo natančneje opredeljen oziroma definiran. K navedenemu Državna revizijska komisija pripominja, da ravno iz navedenih razlogov tudi ni mogoče slediti predlogu vlagatelja, da bi se mu v izvedbo dodelil le del obravnavanega javnega naročila, saj bi ravno s takšnim ravnanjem naročnik spremenil obstoječi predmet javnega naročila.

    Podobno kot zgoraj je mogoče ugotoviti tudi glede spremenjenih pogojev za priznanje usposobljenosti ponudnikov - naročnik namreč pogojev iz dosedanje razpisne dokumentacije, opisanih v navodilih ponudnikom pod točkami 11.1., 11.2., 11.3. in 12.1. ni zamenjal s povsem novimi zahtevami, ampak je obstoječe zahteve le dopolnil, in sicer tako, da jih je spremenil (ublažil) v delu, na katerega je opozoril vlagatelj v zahtevku za revizijo, to pa je storil v takšnem obsegu, da je tudi po mnenju Državne revizijske komisije omogočeno v izhodišču enakopravno obravnavanje vseh potencialnih ponudnikov.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z navedenim naročnik odpravil tako pomanjkljivosti, ki se tičejo opisa predmeta obravnavanega javnega naročila, kot tudi očitane nepravilnosti v zvezi s pogoji za sodelovanje na razpisu (zoper slednje vlagatelj v nadaljevanju revizijskega postopka niti ne navaja več nikakršnih očitkov, s čimer je mogoče razumeti, da le-ti za vlagatelja niso več sporni). Vlagatelj v dopisu, z dne 3.4.2003, s katerim je naročniku sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer trdi, da naj bi bilo tudi iz dopolnjenega opisa predmeta in obsega javnega naročila razvidno, "... da naročnik pristransko prireja objavo javnega naročila zgolj za znanega ponudnika storitev", vendar pa obenem ne pove, v katerih elementih opisa predmeta javnega naročila naj bi se odražala naročnikova pristranskost (diskriminiranje potencialnih ponudnikov) ter za svoje trditve tudi ne ponudi nikakršnih dokazov, kot to zahteva 5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN.

    V obravnavanem primeru je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo še pred potekom roka za oddajo ponudb, naročnik pa je v skladu s 1. odstavkom 11. člena ZRPJN začasno ustavil predmetni postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije ter o tem pisno obvestil vse potencialne ponudnike, ki so dotlej dvignili razpisno dokumentacijo. Glede na to, da bo naročnik po prejemu odločitve Državne revizijske komisije predmetni postopek oddaje javnega naročila nadaljeval tam, kjer je bil le-ta začasno ustavljen, bo moral v nadaljevanju postopka (kot je že sam napovedal v obrazložitvi svojega sklepa, štev. 347-1/2002, z dne 27.3.2003, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodil) najprej ustrezno spremeniti oziroma dopolniti obstoječo razpisno dokumentacijo. Pri tem bo moral naročnik ravnati v skladu s 25. členom ZJN-1 (Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije), ki med drugim določa, da mora naročnik, če v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, le-to nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli (1. odstavek 25. člena), o podaljšanju roka pa mora naročnik tudi pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo ter spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis (5. odstavek 25. člena).

    Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne

    Natisni stran