018-071/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za fizično in tehnično varovanje ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za fizično in tehnično varovanje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 100.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Naročnik mora najkasneje do 18.06.2003 Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za fizično in tehnično varovanje.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.02.2003 sprejel sklep, št. DR-jr1-03/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje fizičnega in tehničnega varovanja â??. Dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je dne 10.03.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v točki 4.13. v razpisni dokumentaciji določil izločitveni pogoj, in sicer predložitev ISO certifikata, kar je v nasprotju z 41. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik neutemeljeno zahteva tudi potrdilo Zbornice RS za zasebno varovanje o številu evidentiranih varnostnikov po stopnjah zahtevnosti del, ki jih lahko opravljajo. V skladu z 10. členom v zvezi s 25. členom Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, se na zbornici ne vodi stopnje zahtevnosti del, ki jih varnostniki lahko opravljajo. Tudi v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja in Pravilnikom o službenih izkaznicah se ti podatki ne vodijo. Vlagatelj opozarja, da zainteresirani ponudnik potrebuje v povprečju šest mesecev, da pridobi izkaznico za varnostnika, da pa je poslovanje zbornice povsem jasno, saj je njen predsednik tudi direktor enega izmed zainteresiranih ponudnikov na predmetnem razpisu in je tako zahtevano potrdilo kot izločilni pogoj nezakonito. Naročnik se sprašuje, zakaj naročnik ni uporabil določb Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS št. 71/93) in Pravilnika o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Ur.l. RS št. 64/95).
Vlagatelj nadalje očita, da pod točko 11 Merila / II. Reference štejejo le referenčna merila, to so tista, katerih vrednost znaša najmanj 15.000.000,00 SIT (v zadnjih 12. mesecih), konkretno vrednost javnega naročila pa naročnik ocenjuje na 10.000.000,00 SIT letno. Vlagatelj smatra, da je tako merilo v nasprotju s 50. členom ZJN-1, saj favorizira le določene ponudnike.
Tudi merilo št. III Finančno stanje ponudnika - povprečna mesečna plača, je v nasprotju z 51. členom ZJN-1 in ravno tako merilo št. V (pravilno: št. IV) Kadrovska zasedba, saj sta število zaposlenih in višina osebnega dohodka kot merilo diskriminatorna in nista smiselno povezana z vsebino javnega naročila (drugi odstavek 50. člena ZJN-1).
Navedbo naročnika, da mora storitev izvajati družba, ki je sposobna izvesti varovanje prireditev, bi bilo po mnenju vlagatelja smotrno uskladiti z zakonodajo s področja javnih prireditev, saj gre le za 50 ur letno, zato je takšno merilo v nasprotju z ZJN-1.
Vlagatelj še dodaja, da merila iz razpisne dokumentacije ne upoštevajo kakovost družbe, pač pa le velikost in prinašajo ugodnejši položaj velikim družbam.
Vlagatelj predlaga, da naslovni organi ukrepajo v skladu s predpisi.

Naročnik je dne 14.03.2003 sprejel "obvestilo o dopisu - zahtevku za revizijo", št. DR-jr 1-03/5, v katerem navaja, da dopis, z dne 10.03.2003, nima ustrezne pravne podlage, saj se sklicuje na ZRPJN, ki ni več veljaven, zato dopisa ne bo obravnaval kot regularni zahtevek za revizijo. Naročnik svetuje, naj vlagatelj, če bo mnenja, da so njegovi interesi oškodovani, izkoristi pravna sredstva navedena v razpisni dokumentaciji in opravi postopek skladno z zakonom.

Vlagatelj je v roku, dne 19.03.2003 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri navaja, da šteje naročnikovo "obvestilo o dopisu - zahtevku za revizijo" kot zavrženje zahtevka za revizijo. Vlagatelj poudarja, da je povsem jasno, da se uporablja veljavni ZRPJN ter da vztraja pri navedbah, ki jih je podal v zahtevku za revizijo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN, pritožbi ugodi ter odloči, da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.
V skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelj uveljavlja stroške postopka.

Državna revizijska komisija je 25.03.2003 sprejela sklep, št. 018-60/03-25-429, s katerim je pritožbi vlagatelja ugodila in odločila, da mora o zahtevku za revizijo v skladu z 12., 13. in 16. členom ZRPJN odločiti naročnik.

Naročnik je dne 31.03.2003 sprejel "obvestilo o dopisu - zahtevku za revizijo", št. DR.jr 1-03/10, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik med drugim navaja, da se zahtevek za revizijo sklicuje na ZRPJN, ki ni več veljaven, zato nima pravne podlage, veljaven zakon pa je ZRPJN-UPB1. Naročnik nadalje pojasnjuje, da kot je navedeno v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, posest ISO certifikata ni pogoj. Ponudnik se mora opredeliti, ali ISO certifikat ima, ali ga nima. Neopredelitev pomeni izločitev ponudbe, opredelitev pomeni izpolnitev pogoja, pri tem pa pridobljen ISO certifikat prinaša ponudniku ugodnosti po najavljenih merilih.
Glede vlagateljeve navedbe, da Zbornica RS za zasebno varovanje ne vodi evidence o številu varnostnikov po stopnjah zahtevnosti del, ki jih lahko opravljajo, naročnik poudarja, da si je pridobil pisno mnenje zbornice, po katerem Zbornica RS za zasebno varovanje izdaja tovrstna potrdila za vse njihove člane, ki imajo po zakonu predpisano licenco za varovanje. Naročnik glede navedbe, da je predsednik zbornice tudi direktor enega izmed ponudnikov, ugotavlja, da navedeno dejstvo ni zakonska omejitev.
Glede vlagateljeve trditve, da so reference v razpisni dokumentaciji neskladne s 50. členom ZJN-1, naročnik ocenjuje, da je določil vnaprej jasno in zelo preprosto mejo, izraženo v (7.500.000) SIT. To določilo sledi predmetu razpisa in je podobno razpisni storitvi naročnika (10.000.000 SIT).
Tudi vlagateljev očitek, da je zahtevana plača kot merilo v nasprotju z 51. členom ZJN-1, naročnik pojasnjuje, da je to merilo postavil dobronamerno, saj je za naročnika pomembno s stališča zadovoljstva zaposlenih, ki bodo izvajali dela za naročnika. Plača je dejavnik, ki bistveno vpliva na zadovoljstvo kadra in s tem odnos kadra do dela.
Naročnik glede števila zaposlenih varnostnikov kot merila, za katerega vlagatelj trdi, da je diskriminatorno, pripominja, da je sledil vzorčni razpisni dokumentaciji, ki jo je pripravil Urad za javna naročila v sodelovanju s potencialnimi naročniki, ponudniki in stroko. Naročnik meni, da je avtonomen pri postavitvi meril, glede na svoje analize, potrebe, stališča in cilje ter da bo glede na merilo presojal tiste ponudnike, ki imajo od 8 do 201 zaposlenega.
Naročnik je v IV. točki razpisne dokumentacije navedel, da mora storitev izvajati podjetje, ki omogoča tudi izvajanje izrednih varovanj. Naročnik je svojo zahtevo "mora" v dodatku k razpisni dokumentaciji omilil in navedel "da naj storitev izvaja podjetje, ki omogoča tudi izvajanje izrednih varovanj".
Naročnik se ne strinja z vlagateljevo navedbo, da merila iz razpisne dokumentacije ne upoštevajo kakovosti družbe, saj je sledil vzorčni razpisni dokumentaciji, merila pa so izrazito naklonjena kakovosti storitve.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 04.04.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri svojih navedbah in Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi tako, da v celoti razveljavi postopke oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. DR.jr. 01-03/11, z dne 10.04.2003, na podlagi 17. člena ZRPJN, odstopil dokumentacijo za izvedbo predmetnega javnega naročila Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija mora naročnika uvodoma opozoriti, da je veljaven zakon, ki ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil ZRPJN-A, ki velja od 19.12.2002, spremembe in dopolnitve ZRPJN pa so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 110/2002.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnikov razpisni pogoj, po katerem mora ponudnik predložiti lastno pisno izjavo v zvezi z ISO certifikatom, v nasprotju z 41. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija povzema navedbe naročnika v obvestilu o dopisu - zahtevku za revizijo, št. DR.jr 1-03/10, z dne 31.03.2003, po katerih se mora ponudnik opredeliti, ali ISO certifikat ima ali ga nima. Neopredelitev pomeni izločitev ponudbe, opredelitev pa izpolnitev pogoja. Pridobljen ISO certifikat pa prinaša ponudniku ugodnosti po vnaprej določenih merilih. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni presojala pomena posameznega pogoja in dejanskega vpliva na realizacijo posla (v kolikor le-ta ni v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja), upoštevaje določbo drugega odstavka 45. člena ZJN-1, po katerem lahko naročnik določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki pa ne smejo biti diskriminatorni. Postopek oddaje javnega naročila je izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija tako razlogov za navedeno razpisno zahtevo naročnika ni ugotavljala, velja pa, da mora naročnik pri določitvi razpisnih pogojev, dosledno upoštevati določbe ZJN-1, predvsem tisti del zakona, ki se nanaša na pogoje za udeležbo. V tem delu zahtevi za opredelitev o razpolaganju z določenim dokumentom ni mogoče ugovarjati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljevo navedbo, da Zbornica RS za zasebno varovanje ne vodi evidence po stopnjah zahtevnosti del. Državna revizijska komisija je sledila Potrdilu Zbornice RS za zasebno varovanje, št. 0181-IP-BM/2003, 18.03.2003, ki ga je v postopku pridobil naročnik, iz katerega izhaja, da Zbornica RS za zasebno varovanje izdaja potrdila o vpisu varnostnikov v evidenco Zbornice po stopnjah zahtevnosti del za vse njihove člane, ki imajo po zakonu predpisano licenco za varovanje. Zahtevano potrdilo je tako mogoče dobiti, zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen. Državna revizijska komisija glede vlagateljevega vprašanja, zakaj naročnik ni uporabil določb Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS št. 71/93) in Pravilnika o pogojih za izvajanje požarnega varovanja, ugotavlja, da lahko naročnik poleg pogojev, določenih v 41. členu ZJN-1, po potrebi določi tudi dodatne pogoje za ugotovitev sposobnosti, ki pa ne smejo biti diskriminatorni (drugi odstavek 45. člena ZJN-1), kar naj naročnik, ob ugotovitvi, da je v tem delu potrebno slediti zahtevam omenjenih predpisov, upošteva v ponovljenem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v prvih pojasnilih k razpisni dokumentaciji, št. DR-jr 1-03/6, z dne 14.03.2003, spremenil razpisno dokumentacijo tako, da je v točki 11 Merilo/ II Reference znižal vrednost referenčnega javnega naročila iz 15.000.000 SIT na 7.500.000 SIT. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik sicer ima pravico razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po vložitvi zahtevka za revizijo, zaradi njegovega ex lege suspenzivnega učinka, tega kljub upoštevanju možnosti sprememb razpisne dokumentacije iz 25. člena ZJN-1 ter predvsem pravila o nespreminjanju objavljenih in razpisanih meril, ni mogoče storiti.

Upoštevati je potrebno posebno naravo meril in potrebo po usklajenosti meril tako v objavi kot tudi v razpisni dokumentaciji. Ob nedorečenosti meril je naročniku po objavi na voljo zgolj razveljavitev postopka in povrnitev utemeljenih stroškov, kar priča o posebni občutljivosti izbire meril v predrazpisni fazi. Odločitev je na strani naročnika; v vsakem konkretnem primeru mora naročnik presoditi, ali bo uspel prispele ponudbe oceniti po postavljenih in objavljenih merilih, ali pa bo začel nov postopek, kjer bo določil druga merila oziroma drugačno uporabo meril. Določitev meril in njihovo vrednotenje je tako ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Ponudniki tako vedo, kaj morajo najmanj ponuditi, da se njihova ponudba sploh ocenjuje. Merila in njihovo vrednotenje pa ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe.
Državna revizijska komisija pa naročnika opozarja, da je, kljub domnevni ugotovljeni neutemeljenosti zahtevka za revizijo, šele po prejemu zahtevka spremenil razpisno dokumentacijo v delu, ki jo je prerekal vlagatelj. Naročnik je torej, namesto da bi zahtevku za revizijo ugodil ter skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN v celoti ali delno razveljavil postopek oddaje javnega naročila, kar s pojasnili k razpisni dokumentaciji želel zaobiti ugotovljeno nepravilnost ter s tem kršil določbo 11. člena ZRPJN.
Obenem pa je naročnik s takšno ugotovitvijo dejansko ugodil zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na vlagateljevo navedbo o nezakonitosti merila "reference". Državna revizijska komisija zatorej zgolj sledi naročniku in je iz tega razloga tudi odločila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, poleg razlogov, ki jih ob tem in drugih merilih navaja v nadaljevanju.
Ker vlagatelj za spremembo ni vedel, niti ni mogel vedeti, saj jo je naročnik spremenil šele dne 14.03.2003, torej po vložitvi zahtevka za revizijo, navedene nepravilne spremembe razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni upoštevala, ter je presojala skladnost prvotne razpisne dokumentacije z ZJN-1.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da reference kot merilo v predmetnem postopku favorizirajo le določene ponudnike, je morala tako Državna revizijska komisija ugotoviti, ali je navedena razpisna zahteva, kot navaja vlagatelj, v nasprotju z določbo 50. člena ZJN-1. Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika. Ob tem pa naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence (5. člen ZJN-1). Naročnik je s tem, ko je kot razpisno merilo določil referenčna naročila, katerih vrednost znaša najmanj 15.000.000 SIT (brez DDV), neupravičeno postavil v ugodnejši položaj ponudnike, ki opravljajo predmetne storitve v večji vrednosti kot vlagatelj, kar je glede na ocenjeno vrednost konkretnega javnega naročila (10.000.000 SIT) diskriminatorno in ni smiselno povezano z vsebino javnega naročila, saj jim s tem omogoča pridobitev neupravičene prednosti v točkah.
Opozoriti velja na položaj, ko bi ponudnik sploh ne pridobil nobene izmed točk po tem merilu, pa bi lahko opravljal tudi več storitev, ki so predmet tega naročila v zadnjem letu v obsegu, ki je najmanj v vrednosti razpisanega javnega naročila oziroma do celo do večje vrednosti. Naročnik sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Diferenciacija je tako po ZJN-1 dopuščena in celo zaželjena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril. Državna revizijska komisija na podlagi proučitve trditev in dokazov vlagatelja in naročnika tako ugotavlja, da naročnik z omenjenim merilom ni uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb, s tem pa je tudi onemogočil udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Enakopravno obravnavanje ponudnikov, ki ga uzakonja prvi odstavek 5. člena ZJN-1, ne zahteva dejansko in pravno enakega položaja ponudnikov, saj bi bila s tem omejena konkurenca med ponudniki. ZJN-1 v tem določilu zahteva svobodno konkurenco, ki se udejanja s tem, da morajo imeti vsi ponudniki enake možnosti, da pridobijo javno naročilo.

Podobno je mogoče trditi tudi za merilo povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega z BON obrazca. Tudi to merilo po mnenju Državne revizijske komisije, ni v povezavi s predmetom javnega naročila (fizično in tehnično varovanje). Naročnik s tem, ko podeli 10 točk tistim ponudnikom, ki imajo povprečno plačo večjo od 130.000,01 SIT, tudi podeli določeno prednost v primerjavi s tistimi, ki imajo povprečno plačo ustrezno manjšo. Državna revizijska komisija meni, da taka prednost ni upravičena, saj večja povprečna mesečna bruto plača naročniku še ne zagotavlja, da ponudnik, ki ima zaposlen tak kader, tudi bolj kvalitetno opravlja storitve fizičnega in tehničnega varovanja, in obratno tudi ne pomeni tega, da ponudniki, ki takega kadra nimajo, storitev fizičnega in tehničnega varovanja opravljajo nekvalitetno. Tako je utemeljena navedba vlagatelja, da je naročnik določil merilo povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega z BON obrazca na način, ki neopravičeno diskriminira ponudnike. Državna revizijska komisija pripominja, da je v avtonomni sferi vsakega ponudnika, da si določa svojo plačno politiko. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je merilo povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega z BON obrazca, kot je določeno v razpisni dokumentaciji, v nasprotju z ZJN-1, saj ni smiselno povezano s predmetom javnega naročila. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi način dokazovanja merila, saj je v primerjalnem podatku (BON obrazec) lahko tudi podatek iz dejavnosti, ki niso predmet tega naročila oziroma so z njim neprimerljivi.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov, ki utemeljujejo odločitev Državne revizijske komisije se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do ostalih vlagateljevih navedb, opozoriti pa velja naročnika naj v ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila presodi njihovo utemeljenost, pri tem pa smiselno upošteva razloge za zgoraj navedene ugotovitve.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Naročnik mora v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ustrezno upoštevati zakonsko definicijo meril ter napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede določitve meril.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi, z dne 19.03.2003, in v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 04.04.2003, priglasil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija od naročnika zahteva, da posebej izkaže odpravo nepravilnosti in nadaljnje ravnanje v delu, kjer je bil postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavljen ter predloži ustrezno dokumentacijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran