018-066/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št: 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup 2000 suknjičev, 6900 hlač in 300 kril ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se vlagatelju omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika skladno z napotki v obrazložitvi tega sklepa.
2. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z zahtevkom za revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 08.01.2003, sprejel sklep, št. 462-02/10-1/2003/0440-020, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup suknjičev, hlač in kril in javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Naročnik je dne 11.03.2003 izvedel javno odpiranje ponudb. V zapisnik o odpiranju ponudb, z dne, 11.03.2003, št. 462-02/10-3/2003/0520-010, je zapisal, da so pravočasno prispele dve ponudbi.

Naročnik je dne 12.03.2003, z dokumentom, št. 462-02/10-4/2003/0520-010, izdal poročilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je izbral ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 14.03.2003 naročnika zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 17.03.2003, z dokumentom št. 462-02/10-5/2003/520-900, zavrnil navedeno zahtevo vlagatelja in zapisal, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) v drugem odstavku 8. člena zagotavlja varstvo zaupnosti podatkov dobljenih v ponudbah. Po navedbah naročnika so mnogi podatki v ponudbah zaupni in jih ponudniki ne razkrivajo drugim zaradi špekulativnih namenov. To pomeni, da je njihovo razkritje dopustno samo pod pogoji določenimi v zakonu. Obenem je navedel, da se v postopkih oddaje javnih naročil ponudbe in podatki, ki so povezani z vsebino ponudb predstavijo na javnem odpiranju ponudb (73. člen ZJN-1). Na njem posamezen ponudnik lahko zahteva, da se preberejo določeni podatki, ali naj se ugotovi, če so ti predloženi. S tem se po mnenju naročnika udejanjata načeli javnosti (drugi odstavek 6. člena ZJN-1) in enakopravnosti ponudnikov (prvi odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik nadalje navaja, da se o javnem odpiranju ponudb vodi zapisnik, na katerega ponudniki lahko podajo svoje pripombe, mnenja in zahteve (prvi odstavek 74. člena ZJN-1). Po mnenju naročnika pa ponudnik po
končanem javnem odpiranju ponudb, ne more več zahtevati od naročnika podatkov iz ponudbene dokumentacije, saj bi naročnik s tem kršil določbe, ki so navedene zgoraj in s tem tudi načelo pravne države in zakonitosti, ki sta po navedbah naročnika ustavni načeli najvišjega ranga (2. člen in drugi odstavek 120. člena v povezavi s 8. členom ustave RS, Uradni list RS, št. 33/199, 42/1997, 66/2000 in 24/2003). Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov, naročnik ni ugodil zahtevi vlagatelja.

Vlagatelj je dne 21.03.2003, vložil zahtevek za revizijo. V njem je zapisal, da meni, da izbrani ponudnik ni sposoben sam izpeljati tega naročila, zaradi česar je pisno zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, v kateri bi zbral dokaze, da je bil pri izbiri tega ponudnika kršen postopek oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-1.
Vlagatelj trdi, da:
- je ponudbena vrednost izbranega ponudnika nižja za 22%, kar pogojuje izdelavo predmeta nakupa v tujini,
- da nižja ponujena vrednost v višini 21.667.356,00 SIT predstavlja 72% celotne vrednosti izdelave vlagatelja,
- da so stroški izdelave vlagatelja 29.943.900,00 SIT,
- da pri stroških materiala na enoto ne more biti bistvenih odstopanj, saj so isti viri nabav ob enakih pogojih,
- da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zadostne tehnične zmogljivosti za celoten posel
- da proizvodne kapacitete izbranega ponudnika niso zadostne za izvedbo naročila;

Vlagatelj navaja, da ZJN-1 v drugem odstavku 6. člena (Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev) določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih, ter da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Obenem dodaja, da je javnost objav postopkov oddaje javnih naročil določena v javnem interesu in v interesu ponudnikov. Objave javnih naročil v javnih glasilih so v javnem interesu zato, ker je skoznje najširši javnosti razviden namen in način porabe javnih sredstev. Po drugi strani je z objavami javnih naročil v javnih glasilih potencialnim ponudnikom dana možnost, da se enakopravno seznanijo s potrebami javnega sektorja ter s pomembnimi dejstvi (odločitvami in dejanji posameznih naročnikov) v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil. Po mnenju vlagatelja za javnost samega postopka oddaje javnega naročila velja, da je v konkretnih pravilih ZJN-1 (v posameznih fazah postopka in za posamezne udeležence) uveljavljena različno, ter da se javnost v celotnem postopku ne zagotavlja brez vsakršnih omejitev. Javnost je najširša ob objavi javnega razpisa v Uradnem listu. S potrebo naročnika po blagu in storitvah se lahko seznani vsakdo. ZJN-1 zagotavlja dostop do razpisne dokumentacije (24. člen) in prisotnost na javnem odpiranju ponudb (z izjemami po 73. členu ZJN-1). V zvezi z nadaljnjim postopkom pa se javnost zožuje, zato zakon že na načelni ravni opozarja, da ima pravico pridobivati podatke o postopku oddaje javnega naročila le oseba, ki ima ali je imela interes za pridobitev naročila in le, če je njena zahteva po pridobivanju podatkov v skladu z zakonom.
Vlagatelj zapiše, da je načelna zahteva po javnosti postopkov oddaje javnih naročil iz drugega odstavka 6. člena ZJN-1, omejena z določilom 8. člena ZJN-1. Omejitev je na tem mestu postavljena v korist ponudnikov. V 8. členu ZJN-1 (zaupnost podatkov) je določeno, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis (prvi odstavek 8. člena ZJN-1), ter da sme naročnik odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah (drugi odstavek 8. člena ZJN-1). Zakon tudi izrecno prepoveduje naročniku, da bi pred javnim odpiranjem komurkoli razkril, kdo so ponudniki (tretji odstavek 8. člena ZJN-1).
Vlagatelj nadaljuje, da določba 9. člena ZJN-1 (določitev zaupnosti) dopušča določene omejitve javnosti tudi v interesu naročnika. Vlagatelj opozarja, da je Državna revizijska komisija že ugotovila, da javnost ponudb in obseg te javnosti v ZJN-1 nista posebej določeni. Naročnik mora ponudbe, kot to izhaja iz določb ZJN-1, do javnega odpiranja ponudb varovati kot poslovno skrivnost. Kršenje določil ZJN-1 o zaupnosti ponudbe in s tem tajnosti informacij o ponudnikih, je zakonodajalec štel za tako hudo kršitev, da je takšno ravnanje naročnika uvrstil celo med kazenske določbe. O varovanju in tajnosti informacij, oziroma o javnosti ponudb v fazi javnega odpiranja ponudb in po njej, zakon ne vsebuje izrecnih določb, razen v 36. členu ZJN-1, ki vežejo javnost ponudb na sam postopek javnega odpiranja ponudb. Iz sedmega odstavka 36. člena ZJN-1 je po mnenju vlagatelja razbrati, da so glavni podatki iz vsake ponudbe (cene, roki, reference, posebne ugodnosti) javni, saj jih je komisija ob odpiranju ponudb dolžna javno oznaniti in vnesti v zapisnik. Vlagatelj zapiše, da drugih določb o javnosti ponudb ponudnikov po odpiranju ponudb v ZJN-1 ni. Vlagatelj navaja, da je bila Državna revizijska komisija v svojih odločitvah mnenja, da bi naročnik ponudniku moral dopustiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika vsaj v tistem delu, ki je nedvoumno, kot to določa zakon, javna. Torej gre za glavne podatke iz ponudbe, ki so že bili predstavljeni ob javnem odpiranju ponudb in na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja različne ponudbe. Glede javnosti ostalih podatkov iz ponudbe je po navedbah vlagatelja, Državna revizijska komisija stališča, da mora naročnik dovoliti ponudniku, ki potrebuje podatke iz drugih ponudb, za vložitev zahtevka za revizijo, vpogled v dokumentacijo. Državna revizijska komisija je mnenja, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, vsekakor pa mora podatke, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, kot take tudi označiti. Naročnik je odgovoren za varovanje podatkov iz ponudbe, predvsem ponudniku, v katerega ponudbeno dokumentacijo je dovolil vpogled, zato je ob tem potrebno upoštevati interese ponudnika.
Vlagatelj navaja, da zaupnost dokumentov lahko določi samo ponudnik, ne more pa to po mnenju vlagatelja početi v svojem imenu naročnik.
Poleg tega vlagatelj zapiše, da je mnenje Državne revizijske komisije, da celotne ponudbene dokumentacije ni mogoče opredeliti kot tajne, hkrati pa to ne pomeni, da bi bilo mogoče ponudbeno dokumentacijo v celoti šteti kot javno.
Zaradi navedenega pravi, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo v tistih elementih, ki niso označeni kot zaupni oziroma v tiste dele, ki jih morajo pogledati, da dokažejo kršitve zakonskih določil ZJN-1.

Vlagatelj zaradi vsega navedenega zahteva, da mu naročnik omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov plačane takse za vodenje revizijskega postopka v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 26.03.2003, z dokumentom št. 462-02/10-7/2003/0520-010, zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi je zapisal, da je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja resda tudi načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (načelo javnosti), ki je podrobneje opredeljeno v 6. členu ZJN-1. Le ta določa, da se sredstva lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila. Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.
Vendar pa naročnik ob tem opozarja, da načela transparentnosti glede na zahteve navedenega člena ne gre razlagati preširoko. Po mnenju naročnika omenjeno načelo poudarja, da se javna sredstva porabijo le takrat, ko je bil izbran izvajalec po predpisanem postopku in v okviru sklenjene pogodbe. Naročnik dodaja, da zakon omogoča vsakomur, ki je imel interes za dodelitev javnega naročila, da pridobi podatke o izvedenem javnem naročilu, vendar pa samo v skladu s tem zakonom. To po mnenju naročnika pomeni, da se načelo javnosti v postopku oddaje javnega naročila ne zagotavlja brez omejitev. Omejitve določajo predvsem interesi posameznih ponudnikov, pa tudi interesi samega naročnika, same omejitve transparentnosti pa v posameznih primerih določa med drugim tudi zakon.
Ob tem naročnik poudarja, da 8. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik varovati kot zaupne podatke vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in tudi podatke, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah in drugi predpisi.
V 74. členu ZJN-1 je opredeljeno, da se na javnem odpiranju ponudb prebere zaporedna številka ponudbe, naziv ali šifra ponudnika, ponudbena cena in morebitni popusti. V nadaljevanju ta isti člen določa, da mora naročnik ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. Upoštevajoč navedeno je edini podatek iz ponudbe, ki je dostopen javnosti po mnenju naročnika cena in morebitni popusti. Naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb pregledal ponudbeno dokumentacijo in sicer ali so priloženi vsi dokumenti in vzorci, na koncu pa je prebral tudi ponudbeno ceno, glede na to, da je bila kot edino merilo določena najnižja cena. Naročnik opozarja, da je na javnem odpiranju ponudb opozoril, da se bo v postopku odpiranja ponudb ugotavljalo, ali so posamezni ponudbi priloženi vsi dokumenti, ki so bili zahtevani, da pa se bo vsebinska ustreznost posameznih dokumentov in v zvezi s tem izpolnjevanje razpisanih pogojev ugotavljala v nadaljevanju in sicer v postopku analize posameznih ponudb. Na javnem odpiranju so bili torej prebrani podatki, ki so osnova za medsebojno primerjanje ponudb.
Naročnik nadaljuje, da ima v primeru, ko se na javnem odpiranju ne preberejo podatki, ki omogočajo medsebojno primerjanje ponudb, predstavnik posameznega ponudnika pravico zahtevati, da se preberejo ustrezni podatki, oziroma ima pravico zahtevati naj se ugotovi, če so ti predloženi. Po navedbah naročnika pa nobeden od predstavnikov ponudnikov ni imel na postopek odpiranja nikakršnih pripomb, mnenj ali zahtev, kar je razvidno tudi iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Naročnik na podlagi navedenega ugotavlja, da je potrebno postaviti mejo med dvema načeloma javnega naročanja, in sicer med načelom transparentnosti in načelom varovanja zaupnih podatkov. Naročnik poudarja, da je veljavnost načela transparentnosti omejena z načelom zaupnosti podatkov, ki od naročnika zahteva, da varuje kot zaupne podatke iz ponudbe. Načelo transparentnosti se veže predvsem na preglednost postopka, ki ga zagotavlja po mnenju naročnika javna objava naročila v Uradnem listu, javno odpiranje ponudb in objava izida v Uradnem listu. Načelo transparentnosti ne posega v samo vsebino ponudbene dokumentacije, ki je zaradi zaščite poslovnih interesov ponudnikov varovana z zakonom. Podatka iz ponudbe, ki sta v skladu s 74. členom ZJN-1 "javna", sta po mnenju naročnika zgolj cena in morebitni popusti. Naročnik je zapisal, da zaradi zaupnosti podatkov iz ponudbe in ponudnikovih poslovnih skrivnosti ni dolžan in ne sme omogočiti vpogleda v ponudbo konkurenčnega ponudnika.
Ob tem naročnik glede na ostale trditve vlagatelja dodaja, da je iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, in sicer iz njegove poslovne sposobnosti (kadrovske strukture, proizvodnih kapacitet, referenc, ipd.) in finančne sposobnosti razvidno, da je izbrani ponudnik sposoben in usposobljen v celoti samostojno izvesti javno naročilo. Naročnik še opozarja, da je izbrani ponudnik že v preteklosti za naročnika izvedel vrsto pogodbenih del, ki so po količini in vrednosti primerljiva z predmetnim javnim naročilom za nakup suknjičev, hlač in kril. Po mnenju naročnika so bila dela opravljena vestno, ekonomično, po pravilih stroke oziroma v skladu s pogodbenimi določili.

Vlagatelj je dne 31. 04. 2003 vložil zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tej zahtevi je zahteval tudi povračilo 100.000,00 SIT, ki jih je plačal za takso za vodenje revizijskega postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.03.2003, št. 462-02/10-08/2003/0520-010, odstopil v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji. V njem je navedel, da je zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo bil vložen pravočasno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo in ki je podal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je obravnavala očitek vlagatelja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.
ZJN-1 določa v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti, da mora naročnik varovati kot zaupne, vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/2001, 59/2001; v nadaljnjem besedilu: ZGD), kjer je določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati upravičene interese ponudnika.

Na drugi strani je ZJN-1 javnost postopkov povzdignil v načelo, ko je v drugem odstavku 6. člena določil: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom." Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika.

Naročnik bi moral biti pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika pozoren na to, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določa 39. in 40. člena ZGD. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ne le da ni dolžan, temveč ne sme dovoliti vpogleda v zahtevano materijo, bodisi, če bi bilo tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, bodisi, če gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Pri tem ni nepomembno, da se v nobenem primeru za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD). Podatki, ki so po zakonu javni, tako že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik le-temu neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral vlagatelju dopustiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki so javni. To predstavljajo ne le podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ocenjuje pravilnost ponudb po eni strani, po drugi pa med seboj ponudbe primerja in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Tako ni mogoče obiti stališča, ki ga je tudi Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevah št. 018-129/02, 018-212/02, 018-63/03), da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti.

Nedvomno pa je vpogled vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanega) takrat, ko le-ta potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo. Namen načela transparentnosti oz. javnosti je dvojen. Na eni strani naj preglednost in javnost zagotovita nadzor nad načinom porabe javnih sredstev ter spoštovanje ostalih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Po drugi strani je z javnostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotovljeno enakopravno obravnavanje ponudnikov, zagotovljene pa so tudi enake možnosti za sodelovanje vseh ponudnikov na trgu javnih naročil. Potencialnim ponudnikom je dana možnost, da se enakopravno seznanijo s potrebami javnega sektorja ter s pomembnimi dejstvi v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, ki so potrebna za pripravo ne samo pravilne, temveč tudi konkurenčne ponudbe ter sestavo zahtevka za revizijo za učinkovito pravno varstvo. Vpogled v ponudbo je bistvenega pomena za to, da lahko vlagatelj učinkovito uveljavlja pravno varstvo, ki mu ga zagotavlja ZRPJN.

Državna revizijska komisija ob tem posebej opozarja, da gre naročniku očitati, da zaupnost dokumentov lahko določajo samo ponudniki ali naročnik na podlagi zakonskih podlag, ki so bile navedene predhodno, ne more pa to početi naročnik v imenu ponudnikov brez ustreznih zakonskih podlag, zato je očitek vlagatelja v tem delu zahtevka utemeljen.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki so javni.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da ugodi zahtevku za revizijo, ki se nanaša na dopustnost vpogleda v ponudbo. šele na podlagi izvedbe tega instituta v postopku (možnosti vpogleda v ponudbe) se namreč lahko vlagatelju zagotovi učinkovito pravno varstvo, kot je zagotovljeno z ZRPJN. Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da v skladu z obrazložitvami iz tega sklepa dopusti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, tako da bo spoštovano načelo transparentnosti, pri čemer pa ne sme dopustiti kršitve poslovnih skrivnosti, v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo.

Državna revizijska komisija le še dodaja, da mora naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1, o vsakem oddanem naročilu sestaviti pisno poročilo. Le-tega je naročnik tudi izdelal in ga dne, 12.03.2003, izdal kot dokument, št. 462-02/10-4/2003/0520-010. Ni pa iz predložene dokumentacije v spisu razvidno, da bi naročnik izdelal in vročil ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena izrecno določa, da mora naročnik na podlagi pisnega poročila o oddaji naročila, nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.
Ob upoštevanju drugega odstavka 78. člena ZJN-1 je naročnik dolžan posredovati ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejše ponudbe, ne pa celotnega poročila po 78. členu ZJN-1. Vsebine tega obvestila zakon ne pojasnjuje, smiselno pa je, da se navede vsaj ime in naslov naročnika, javni razpis, ki je podlaga za konkretni postopek, in ime izbranega ponudnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, v višini plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo stroški, ki jih je imel z vložitvijo revizijskega zahtevka in katerih povračilo je zahteval vlagatelj. Vlagatelj je zahteval povračilo vplačane takse za vložitev revizijskega zahtevka v višini 100.000,00 SIT. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran