018-059/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št: 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup specialnega gasilskega vozila GVC-S-CO2 28/40 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.
2. Naročnik mora uskladiti razpisno dokumentacijo z določili ZJN-1, ob upoštevanju napotkov iz obrazložitve tega sklepa in objaviti nov rok za oddajo ponudb, na način kot je bil objavljen javni razpis.
3. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 340.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.
4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 16.01.2003, sprejel sklep, št. 18-0/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup specialnega gasilskega vozila GVC-S-CO2 28/40. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Vlagatelj je, dne 27.02.2003, še pred rokom za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v katerem zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik prilagodil pogoje razpisne dokumentacije določenemu ponudniku, ki je že bil izbran kot najugodnejši ponudnik za vozilo, ki je predmet tega razpisa v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila, ki ga je Državna revizijska komisija razveljavila. Naročnik je postavil v razpisni dokumentaciji diskriminatorni pogoj in sicer v točki II/2 - jezik ponudbe, saj od ponudnikov zahteva, da lahko ponudnik izjemoma v delu ponudbe, kjer predstavlja načrte vozila ter v delu, kjer postavlja svoje reference in prospekte, uporablja tuj jezik, in sicer nemščino. Vlagatelj se sicer strinja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) v 12. členu dopušča možnost uporabe tujih jezikov, je pa pogoj, ki ga je postavil naročnik v konkretnem javnem razpisu diskriminatoren, saj je že na podlagi prejšnjega razpisa znano, kateri so ponudniki tovrstnih vozil na slovenskem trgu. Vlagatelj ponuja vozila italijanskega proizvajalca, ponudnik kateremu je sporni pogoj prilagojen, pa vozila avstrijskega proizvajalca, kar pomeni, da je naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ponudnike neupravičeno postavil v neenakovreden položaj. Po mnenju vlagatelja gre za privilegirano obravnavanje ponudnikov vozil z nemškega govornega območja, s tem pa je kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je eno izmed temeljnih načel ZJN-1, po katerem mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, in da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo osebno diskriminacijo.

Naročnik je s sklepom, z dne 14.03.2003, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da se strinja, da je v svoji razpisni dokumentaciji v točki II - Navodila za izdelavo ponudbe v podtočki 2 - zahteve po jeziku, obliki in vsebini ponudbe, v 1. alinei določil, da morajo ponudniki izdelati ponudbo v slovenskem jeziku. Naročnik je ponudnikom izjemoma dopustil, da v delu ponudbe, kjer predstavljajo načrte vozila ter v delu, kjer predstavljajo reference in prospekte, lahko uporabljajo tuj jezik, in sicer nemščino. Naročnik je tako navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v delu zahteve po jeziku v celoti pripravil v skladu z določili 12. člena ZJN-1. Namreč, prvi odstavek navedenega člena ZJN-1 določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku, ponudniki pa morajo ponudbo predložiti v slovenskem jeziku. V drugem odstavku navedenega člena ZJN-1 je predvideno in temu je naročnik tudi sledil, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, še posebej v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi nesporno določil, kateri del ponudbe lahko ponudniki predložijo v tujem jeziku. Četrti odstavek 12. člena ZJN-1 pa naročniku predpisuje, da mora v svoji razpisni dokumentaciji jasno navesti, v katerem tujem jeziku lahko ponudniki predložijo ponudbo. Izbira jezika je torej nesporno v diskrecijski pristojnosti naročnika, še več, naročnik mora v skladu z določili ZJN-1 v sami razpisni dokumentaciji jasno opredeliti, v katerem tujem jeziku bo dopustil izdelavo ponudbe delno ali v celoti. Naročnik je z možnostjo uporabe tujega jezika v tehničnem delu poskušal ponudnikom olajšati pripravo razpisne dokumentacije, ne pa, da bi hotel s tem ustvariti kakršnokoli diskriminacijo med ponudniki, tako kot to naročniku očita vlagatelj v zahtevku za revizijo. Napačno je tudi videnje vlagatelja, da je uporabo tujega jezika v navedeni točki naročnik postavil kot pogoj, ki je v konkretnem razpisu diskriminatoren. Pogoj, ki je postavljen v skladu z določili ZJN-1 je, da morajo ponudniki oddati ponudbe v slovenskem jeziku, naročnik pa samo daje možnost in dopušča, da je del ponudbene dokumentacije oddan v tujem jeziku. Dejstvo je, da predmet razpisa proizvajajo internacionalne korporacije, ki imajo tehnično dokumentacijo pripravljeno v več svetovnih jezikih, kar se lahko preveri tudi na spletnih straneh teh korporacij. Zato ne vzdrži očitek vlagatelja, da je zaradi zahteve naročnika v 1. alinei 2. točke Navodil ponudnikov za izdelavo ponudbe le-ta v neenakopravnem položaju, saj morajo vsi ponudniki predložiti svoje ponudbe v slovenskem jeziku, razen v delu načrtov vozil, referenc in prospektov, kjer lahko ponudniki predložijo dokumentacijo bodisi v slovenskem, bodisi v nemškem jeziku, kar pa iz navedenega lahko nesporno zagotovi tudi vlagatelj. Prav tako se mora upoštevati dejstvo, da ima slovensko gasilstvo za gasilsko tehniko določeno tipizacijo gasilskih vozil, ki jo je sprejela Gasilska zveza Slovenije. Pri tipizaciji gasilskih vozil se določila za gasilsko tehniko v delu, ki ni opisana v določenem delu, navaja direktna uporaba DIN standardov pod določeno številko. DIN standardi pa so standardi, ki so nastali na nemškem govornem področju.

Načelo enakopravnosti v 7. členu ZJN-1 naročnikom nalaga, da med ponudniki v vseh fazah in elementih oddaje javnega naročila ne sme priti do razlikovanj. V konkretnem postopku so vsi potencialni ponudniki v enakopravnem položaju, postopek je pripravljen v skladu z določili ZJN-1 in napotili Državne revizijske komisije iz prejšnjega postopka z istim predmetom javnega naročila, ki je bil razveljavljen. Prav tako je popolnoma neutemeljen očitek, da je naročnik vse pogoje iz razpisne dokumentacije prilagodil konkretnemu ponudniku, zgolj zaradi možnosti, da se ponudba lahko predloži v tehničnem delu ponudbe tudi v nemškem jeziku. Vlagatelju je poznano, saj je sodeloval v razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila, da je večina ponudnikov ponudila blago nemških proizvajalcev.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.03.2003, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.03.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki II - Navodila za izdelavo ponudbe v podtočki 2 - zahteve po jeziku, obliki in vsebini ponudbe, v 1. alinei določil, da morajo ponudniki izdelati ponudbo v slovenskem jeziku. Naročnik je ponudnikom izjemoma dopustil, da v delu ponudbe, kjer predstavljajo načrte vozila ter v delu, kjer predstavljajo reference in prospekte, lahko uporabijo tuj jezik, in sicer nemščino.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v prvem odstavku 12. člena ZJN-1 določeno: "Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku." V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je nadalje določeno: "Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku." V četrtem odstavku istega člena ZJN-1 pa je še določeno: "Naročnik mora navesti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo."
Glede na določila 12. člena ZJN-1 je torej potrebno ugotoviti, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, ki ga določi naročnik. To velja še posebej za tiste dele razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. V konkretnem primeru pa je Državna revizijska komisija, glede na vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, morala presojati o tem, ali predstavlja navedeno naročnikovo ravnanje kršitev načela enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1 in med drugim določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Torej mora naročnik za zagotovitev spoštovanja navedenega načela med drugim zagotoviti tudi okoliščine, v katerih bodo ponudniki, ki delujejo na relevantnem trgu, imeli možnost pripraviti ponudbo s stroški, ki bodo medsebojno primerljivi. V konkretnem primeru pa je mogoče kot ponudnike, ki delujejo na relevantnem trgu upoštevati vsaj tiste ponudnike, ki so sodelovali pri prejšnjem postopku oddaje javnega naročila z istim predmetom, ki pa je bil razveljavljen. Tako je mogoče ugotoviti, da so v navedenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila sodelovali ponudniki, ki ponujajo vozila in/oziroma nadgradnjo proizvajalcev z nemškega govornega področja in italijanskega govornega področja. Naročnik pa je določbo v razpisni dokumentaciji, da se določen del ponudbe lahko posreduje poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku omogočil privilegiran položaj ponudnikom, ki ponujajo blago proizvajalcev z nemškega govornega področja napram ponudniku, ki ponuja blago proizvajalca z italijanskega govornega področja. Kot razlog za dovolitev uporabe (ravno) nemškega jezika pri pripravi delov ponudbe naročnik navaja, da se pri tipizaciji gasilskih vozil za določila za gasilsko tehniko v nekaterih delih navaja direktna uporaba DIN standardov pod določeno številko. DIN standardi pa so standardi, ki so nastali na nemškem govornem področju. Navedeno pa v konkretnem primeru ne more zdržati kot argument za naročnikovo ravnanje, saj v razpisni dokumentaciji v točki IX. Tehnične karakteristike in lastnosti vozila GVC-S-CO2 le-ta v spornem delu tudi ne navaja DIN standardov pri opisu tehničnih karakteristik in lastnosti vozila. Ti standardi pa z delom dokumentacije, glede katere je naročnik dopustil uporabo nemškega jezika (predstavitev referenc, prospekti) nimajo nobene povezave. Nenazadnje pa je potrebno dodati, da razpisna dokumentacija, ki jo je naročnik uporabil pri prejšnjem razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila z enakim predmetom ni vsebovala sporne določbe, da je del ponudbene dokumentacije lahko oddan v tujem (nemškem) jeziku.

Načelo enakopravnosti od naročnika zahteva, da zagotovi primerljiv pravni položaj ponudnikov na relevantnem trgu, česar pa naročnik v konkretnem primeru ni zagotovil in za odklon od navedenega načela ni navedel opravičljivih razlogov. Državna revizijska komisija poudarja, da diferenciacija med ponudniki ni prepovedana, vendar morajo za to obstajati opravičljivi razlogi, ki temeljijo na objektivni podlagi. Takšne objektivne podlage pa naročnik v tem postopku ni dokazal.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da v skladu z obrazložitvami iz tega sklepa spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na možnost uporabe tujega (nemškega) jezika pri pripravi posameznih delov ponudbe, tako da bo spoštovano načelo enakopravnosti ponudnikov (na relevantnem trgu). Poleg tega mora naročnik določiti nov rok za oddajo ponudb in ga objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije na isti način, kot je bil objavljen predmetni javni razpis.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. in točko 2. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, v višini plačane takse ter 2200 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost, od tega 200 točk za posvet s stranko in 2000 točk za pripravo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT in odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


Naročnik je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, v višini 2200 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost, in sicer 200 točk za posvet s stranko in študij zadeve ter 2000 točk za izdelavo sklepa. Ker je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo, naročnik v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne

Natisni stran