018-057/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov Državne revizijske komisije â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "storitve čiščenja in notranjega transporta" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Sklep naročnika, štev. 240-1/02, z dne 6.3.2003, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo vlagatelja, se razveljavi.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za storitve čiščenja in notranjega transporta â??.

Na javni razpis so prispele štiri pravočasne ponudbe, naročnik pa je po zaključenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb sprejel sklep o oddaji javnega naročila, štev. 240-1/02-23, z dne 13.09.2002 in sklep, štev. 240-1/02-24, z dne 07.10.2002, s katerima je odločil, da se predmetno javno naročilo odda vlagatelju, ki je po merilih iz razpisne dokumentacije prejel največje število točk.

Zoper navedeno odločitev naročnika sta dva ponudnika (ponudnik â?? in ponudnik â??) v roku vložila zahtevek za revizijo. Naročnik je s sklepom, štev. 240-1/02-25, z dne 9.10.2002, oba zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena.

Državna revizijska komisija je s sklepom, štev. 018-227/02-22-1972, z dne 8.11.2002, ugodila zahtevku za revizijo ponudnika â?? ter razveljavila sklep o oddaji javnega naročila, štev. 240-1/02-23, z dne 13.09.2002 in sklep, štev. 240-1/02-24, z dne 07.10.2002, zahtevek za revizijo ponudnika â?? pa je iz procesnih razlogov zavrgla.

Naročnik je dne 3.12.2002 sprejel sklep, štev. 240-1/02-33, s katerim je odločil, da se javno naročilo za "storitve čiščenja in notranjega transporta" ne odda ter da se postopek oddaje javnega naročila ponovi.

Zoper navedeno odločitev naročnika je ponudnik â?? v roku vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 24.12.2002 sprejel sklep, štev. 240-1/02, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je s sklepom, štev. 018-6/03-22-84, z dne 27.01.2003, ugodila zahtevku za revizijo ponudnika â?? ter razveljavila sklep o oddaji javnega naročila, štev.: 240-1/02-33, z dne 3.12.2002.

Naročnik je dne 07.02.2003, z dokumentom št. 240-1/02-41, izdal sklep o oddaji javnega naročila ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 18.02.2003 vložil zahtevek za revizijo. V njem je navedel, da vse do prejema sklepa o oddaji javnega naročila, št. 240-1/02-41, z dne 07.02.2003, ni imel pravnega interesa za vlaganje zahtevka za revizijo, saj je bilo zadnje obvestilo naročnika, ki ga je prejel, sklep naročnika, št. 240-1/02-33, z dne 03.12.2002, s katerim je naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil.

Vlagatelj je zapisal, da bi imel v ponovljenem postopku možnost tehnično pomanjkljivost svoje ponudbe (neizpolnitev vzorca pogodbe) odpraviti in kot enakopraven ponudnik sodelovati v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj nadalje navaja, da je s sprejemom sklepa o oddaji javnega naročila, št. 240-1/02-41, z dne 07.02.2003, to možnost izgubil, saj je naročnik kljub svoji prvotni in pravilni odločitvi, da so vse prispele ponudbe nepravilne, javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

V zahtevku za revizijo vlagatelj dokazuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje obveznega zakonskega pogoja, ki bi mu omogočal sodelovanje v postopku oddaje tega javnega naročila, saj za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, nima veljavne registracije.
Predmet javnega naročila je namreč opravljanje storitev čiščenja in notranjega transporta. Vlagatelj je pri sodnem registru v â?? preveril, ali je izbrani ponudnik v resnici registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnega naročila in ugotovil, da je izbrani ponudnik sicer registriran za opravljanje storitev "čiščenje" (šifra 74400), ni pa registriran za opravljanje storitev "notranjega transporta".
Vlagatelj navaja, da je že v letu 1999 po svojem pooblaščencu zaprosil Statistični urad RS za mnenje, za katero dejavnost se mora registrirati, da bo lahko opravljal storitve notranjega transporta v bolnišnicah. Odgovor, ki ga je prejel, se je glasil, da mora dejavnost notranjega transporta, ki je specifična, registrirati pod dve šifri in sicer pod šifro 64.120 in pod šifro 85.141. Vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik za opravljanje dejavnosti notranjega transporta na dan oddaje svoje ponudbe ni bil registriran.
Vlagatelj zapiše, da je opravljanje storitve notranjega transporta sestavni in bistveni del celotnega predmeta javnega naročila, kar je povsem jasno in nedvoumno razvidno iz opisa predmeta javnega naročila, ki je sestavni del razpisne dokumentacije naročnika.
Naročnik je po mnenju vlagatelja oddal javno naročilo ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznega zakonskega pogoja za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila, saj za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, nima veljavne registracije.

Zaradi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev sklepa o oddaji javnega naročila "storitve čiščenja in notranjega transporta", št. 240-1/2002, z dne 07.02.2003.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov in sicer 100.000,00 SIT za povračilo takse in povračilo odvetniških stroškov v višini 2000 točk skupaj z dodanim DDV v višini 20%.

Naročnik je dne 06.03.2003, z dokumentom št. 240-1/02 zahtevek za revizijo zavrgel. V sklepu je navedel, da v skladu z 9. členom ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, vendar pa ni mogoče spregledati dejstva, da je bil ponudnik zaradi nepravilno podane ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila izločen.
Naročnik nadalje še ugotavlja, da je pravno varstvo ponudnikom v skladu z določili ZRPJN zagotovljeno v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, zato po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila ni vložil že pred njegovim prejemom. Vlagatelj zahtevka v utemeljitvi razloga za njegovo vložitev navaja prav poznavanje takih dejstev že v času oddaje ponudb ponudnikov in ki bi jih po mnenju naročnika moral in mogel uveljavljati takrat. Glede na navedeno je naročnik sprejel odločitev, da se zahtevek vlagatelja kot prepozen in nedovoljen zavrže.
Naročnik je zavrnil tudi zahtevek po povračilu stroškov.

Vlagatelj je dne 11.03.2003 podal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem je navedel, da glede na to, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel dne 19.02.2003 in je torej od prejema zahtevka za revizijo preteklo že 20 dni, vlagatelj zahtevka za revizijo pa ni prejel odločitve naročnika, vlagatelj zahtevka za revizijo skladno z določilom drugega odstavka 16. člena ZRPJN obvešča naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, štev. 240-1/02-45, z dne 13.03.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Kljub temu, da vlagatelj revizijskega zahtevka ni predložil pravilne ponudbe, je le-ta aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, saj mora naročnik v skladu s 76. členom ZJN-1 zato, da izbere najugodnejšega ponudnika, pridobiti dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.

ZJN-1 določa v 18. točki prvega odstavka 3. člena, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi odločitve Državne revizijske komisije ugotovil, da sta dve ponudbi pravilni in je izmed teh dveh pravilnih ponudb izbral ponudnika za izvedbo javnega naročila.
Ker mora imeti naročnik v skladu s prej navedeno odločbo vsaj dve pravilni ponudbi, da lahko izbere najugodnejšega ponudnika, lahko vlagatelj v postopku revizije dokazuje, da naročnik nima dveh pravilnih ponudb. Vlagatelj namreč zaradi nepravilnosti svoje ponudbe ne more sodelovati v tem postopku oddaje javnega naročila, lahko pa bi sodeloval v ponovljenem postopku, ki bi ga naročnik razpisal ob morebitni ugotovitvi, da zaradi neizpolnjevanja zakonskih določb ZJN-1 ne more izbrati najugodnejšega ponudnika, ker nima vsaj dveh pravilnih ponudb.
Zaradi navedenega Državna revizijska komisija v konkretnem postopku ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran v skladu z 9. členom ZRPJN za vložitev revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2.) "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Glede na trditev vlagatelja, ki v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjuje, da naročnikove odločitve, z dne 6.3.2003, ni prejel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitno prišlo do zamude pri pošiljanju naročnikove odločitve z dne 6.3.2003, in s tem tudi do prekoračitve roka iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Natančnega datuma, kdaj je vlagatelj prejel naročnikovo odločitev, z dne 6.3.2003, iz razpoložljive dokumentacije ni mogoče ugotoviti, saj v spisu ni najti morebitne povratnice, naročnik pa jo kljub pozivu ni posredoval. Vendar pa odgovor na navedeno trditev oziroma vprašanje, ali in kdaj je vlagatelj prejel naročnikovo odločitev, z dne 6.3.2003, niti ni bistvenega pomena za odločanje Državne revizijske komisije, saj mora le-ta ne glede na odločitev naročnika o zahtevku za revizijo ali pa na njegov molk (skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN) vsebinsko obravnavati pravilnost naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročala (in le akcesorno temu pravilnost ravnanja v postopku revizije).

Kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa, je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. V primeru, če bi naročnik ugotovil (potrebna je torej vsebinska in ne samo formalna presoja), da so revizijske navedbe v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN prepozne, bi moral zahtevek za revizijo zavrniti in ne zavreči.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila, ali je utemeljena navedba vlagatelja, da izbrani ponudnik nima veljavne registracije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila. Vlagatelj revizijskega zahtevka navaja, da bi moral izbrani ponudnik, če bi želel opravljati dejavnost notranjega transporta, ki je specifična, imeti registrirano dejavnost pod šifro 64.120 in pod šifro 85.141.

Državna revizijska komisija je ob pregledu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ugotovila, da le-ta v VII. členu določa, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:
01. da ima veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila.
V členu XI. je naročnik zapisal, da mora ponudnik kot dokazilo, s katerim dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz VII. člena teh navodil, predložiti:
01. potrdilo sodišča o registraciji ponudnika oz. potrdilo, da ponudnik ni prenehal opravljati dejavnosti, ki ga izda pristojni davčni urad - ne starejše od 30 dni od datuma objave razpisa;

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenega ni razvidno, po katerih šifrah standardne klasifikacije dejavnosti bi moral biti registriran ponudnik zato, da izpolni pogoj "veljavne registracije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila".

Naročnik je opredelil v nadaljevanju Navodil ponudnikom predmet javnega naročila, ki ga je definiral kot "storitve čiščenja in notranjega transporta".
Vlagatelj ne prereka, da je izbrani ponudnik ustrezno registriran za opravljanje dejavnosti čiščenja, zato je Državna revizijska komisija preverila zgolj utemeljenost vlagateljevih trditev, da bi moral biti izbrani ponudnik za opravljanje dejavnosti notranjega transporta registriran pod šiframa 64.120 in 85.141 standardne klasifikacije dejavnosti. V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik kot notranji transport pod točko IV. določil: TRANSPORT MATERIALA NA ODDELKE IN IZ ODDELKOV in pod točko V. PREVOZ IN SPREMSTVO BOLNIKOV.
Pod točko IV. je naročnik navedel transport čistega perila na oddelke, umazanega perila z oddelka, čistih, dezinficiranih, sterilnih pripomočkov za med. teh. posege na oddelek sterilizacije, umazanih pripomočkov za med. teh. posege iz oddelka v sterilizacijo, zdravil in infuzijskih tekočin na oddelek, materiala (kri, urin, blato, sputum, idr.) za preiskave v centralni laboratoriji, naročil za preiskave, izvidov in druge dokumentacije, dostava krvi in krvnih derivatov na oddelke COB, CIT, komunalnih in infekcijskih odpadkov iz oddelkov do kontejnerjev, prazne embalaže v lekarno oz. kontejner, potrošenega in osnovnega materiala iz skladišča na oddelke in službe, opreme in pripomočkov v popravilo, postelj za potrebe oddelkov in recovery, dostava pralnih sredstev iz skladišča v pralnico, transport kosil v CIT, porodni, dializa, transfuzija.
Na koncu je naročnik zapisal, da v okvir predmeta javnega naročila iz IV. točke sodijo tudi ostala opravila, ki niso taksativno našteta, so pa po naravi sorodna in kot taka sestavni del procesa.
V točki V. pa je naročnik zapisal, da mora ponudnik izvajati prevoz in spremstvo bolnikov med posameznimi oddelki in naslednjimi službami: na EKG, na EEG, na RTG in CT, v COB (centralni operacijski blok), v CIT, v MOB, na ultrazvok, v mavčarno, v nuklearno medicino, v gastroenterološki center, na dializo, na konzilarne preglede. Poleg tega mora opravljati ponudnik tudi prevoz preminulega bolnika iz oddelka v mrliško vežico (na patologijo).
Na koncu je naročnik še zapisal, da v okvir predmeta javnega naročila iz V. točke sodijo tudi ostala opravila, ki niso taksativno našteta, so pa po naravi sorodna in kot taka sestavni del procesa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila ali so navedbe vlagatelja, da bi moral biti izbrani ponudnik za opravljanje navedenih dejavnosti registriran pod šifro dejavnosti 64.120 in 85.141, utemeljene.

V Pojasnilih standardne klasifikacije dejavnosti, ki jih je Državna revizijska komisija prejela dne 18.3.2003, je navedeno, da spada pod šifro 64 opravljanje naslednjih dejavnosti:

64 POšTA IN TELEKOMUNIKACIJE
64.1 Poštna in kurirska dejavnost
64.12 Kurirska dejavnost, razen javne pošte
64.120
Sem spada:
* sprejemanje, razporejanje, prevoz in dostava pošiljk in paketov, ki jih opravljajo druga podjetja razen javne pošte; storitve lahko opravljajo z enim ali več vrstami lastnih ali javnih prometnih sredstev
Sem spada tudi:
* raznašanje od vrat do vrat
* dostava blaga na dom


Pod šifro 85 pa je navedeno opravljanje naslednjih dejavnosti.

N ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
85 ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
85.1 Zdravstvo
85.14 Druge zdravstvene dejavnosti
Sem spada:
* dejavnosti za človekovo zdravje, ki se ne opravljajo v bolnišnicah ali ki jih ne opravljajo zdravniki, ampak drugi zdravstveni poklici, pooblaščeni za delo s pacienti
Dejavnosti se lahko opravljajo v zdravstvenih domovih, na klinikah (razen bolnišnic), zasebnih ordinacijah, na domovih pacientov ipd.
85.141 Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki
Sem spada:
- zdravstvena nega
- fizioterapija
- delovna terapija
- logopedija
- dietetika
- psihoterapija
Sem spada tudi:
* dejavnost babic
* dejavnost zobnih tehnikov, zobnih medicinskih sester...
* dejavnosti laboratorijev in radiološke tehnike
* dejavnosti krvnih, spermalnih in tkivnih bank
* dejavnost reševalnih postaj, prevoz z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega
Sem ne spada:
* izdelovanje umetnih zob, protez ipd, gl. 33.10
* analize na področju higiene živil, gl. 74.30


Iz navedenih pojasnil vsebine Standardne klasifikacije dejavnosti pod zaporednimi številkami, ki jih navaja vlagatelj, izhaja, da dejavnosti, ki se lahko opravljajo pod šiframi dejavnosti, ki so navedene v zahtevku za revizijo, niso istovetne z navedenimi dejavnostmi pod predmetom notranjega transporta v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Državna revizijska komisija opozarja, da ni nikjer v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe navedeno, da je predmet javnega naročila opravljanje kurirske dejavnosti, razen javne pošte, ki jo definira številka 64.12, poleg tega pa točka 85.141 standardne klasifikacije dejavnosti izrecno določa, da gre za dejavnost, ki jo sicer ne opravljajo zdravniki, temveč drugi zdravstveni poklici, pooblaščeni za delo s pacienti.
V konkretnem primeru iz navodil naročnika ni nikjer razvidno, da bi delo notranjega transporta morali opravljati drugi zdravstveni delavci, ki so pooblaščeni za delo s pacienti, poleg tega pa tudi vlagatelj ne navaja, da bodo ta dela opravljali drugi zdravstveni delavci.

Državna revizijska komisija zaključuje, da na podlagi vpogleda v Standardno klasifikacijo dejavnosti in pojasnila le-te ni mogoče zaključiti, da bi izbrani ponudnik za izpolnitev pogoja "veljavne registracije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila" moral imeti v sodnem registru vpisane dejavnosti pod šifro 64.12 in 85.141. Tudi vpogled v dokaza, ki ju je priložil vlagatelj (zaprosilo za mnenje Statističnemu uradu RS, z dne 7.9.1999, in odgovor Statističnega urada RS, z dne 25.05.2000), tega stališča ne morejo omajati, saj je vprašanje ustrezne registracije odvisno od vsakokratnega opisa predmeta javnega naročila.

Iz vsebine podrazreda dejavnosti 64.120 "Kurirska dejavnost, razen javne pošte" in podrazreda dejavnosti 85.141 "Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki" tako ne izhaja, da bi te dejavnosti zajemale dejavnost notranjega transporta, kot je določena v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz tega sledi, da vlagatelj ni dokazal trditve, da bi ponudnik za opravljanje predmetnega javnega naročila moral biti registriran za dejavnosti, navedene v šifrah 64.120 in 85.141 Standardne klasifikacije dejavnosti.

Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana tudi na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to ni mogoče na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl. - Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugačnih navedb in predložitvi drugih dokazov glede zatrjevanih kršitev odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

Natisni stran