018-053/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo objekta za ureditev lekarne v â??, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.12.2002 sprejel sklep o izbiri postopka in določitvi razpisnih pogojev ter za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis. Z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 17.02.2003, je naročnik obvestil vse ponudnike, da je za izvajanje razpisanih del izbral ponudnika â??.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 26.02.2003, v katerem navaja, da je bil vlagatelj neutemeljeno izločen z obrazložitvijo, da vlagatelj oziroma njegovi podizvajalci niso na ustrezen način izkazali referenc ter da je njegova ponudba napačno ocenjena kot nepravilna zaradi računske napake v predračunu.
Glede referenc ponudnika in njegovih podizvajalcev vlagatelj navaja, da je bilo potrebno po točki D7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisnih pogojih (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) predložiti spisek referenc, to je najvažnejših opravljenih investicij v zadnjih treh letih, s priloženimi potrdili naročnikov za vsako investicijo. Za podizvajalce je bilo potrebno izpolnjevanje pogojev dokumentirati na enak način. Vlagatelj navaja, da je predložil 16 lastnih referenc. Svojemu podizvajalca â??, ki zanj izvaja strojne inštalacije, je vlagatelj sam izdal referenčna potrdila za sodelovanje pri projektih, ki jih je kot referenčne predložil vlagatelj (4 reference pri naročnikih: â??) ter še svojo referenco za dela na Gospodarskem razstavišču v letu 2001. Za tega podizvajalca je vlagatelj kot njegov naročnik predložil potrdila - reference, da je dobro izvedel dela na teh objektih, za katere so bile le-te s strani njegovih naročnikov dane njemu samemu. Če so bila potrdila - reference dane vlagatelju, po njegovem mnenju šteje, da je tudi podizvajalec dela na teh objektih izvedel dobro. Vlagatelj meni, da je v tem primeru nastopal kot podizvajalčev naročnik in kot neposredni pogodbenik edini pristojni za izdajo potrdil o kvalitetni izvedbi del. Vlagatelj meni, da je podal reference v skladu z razpisno dokumentacijo in zakonom. Vlagatelj še navaja, da ne drži trditev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 17.02.2003, da potrdila - reference niso bila priložena v ponudbi.
V zvezi z drugo pomanjkljivostjo ponudbe vlagatelj navaja, da razlika med skupnim zneskom rekapitulacije za strojne inštalacije po popisu del (7.185.199,69 SIT) in zneskom v skupni rekapitulaciji skupnih gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del (7.146.719,08 SIT) znaša 38.480,61 SIT. Gre za minimalno razliko, ki je nastala pomotoma pri rekapitulaciji strojnih inštalacijskih del, kar je razvidno iz seštevka ponudbe po pozicijah in je prava vrednost upoštevana v končni ponudbeni ceni vlagatelja. Gre za dejansko napako pri seštevanju, katere popravek se pomotoma ni izvršil. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik upoštevati višjo ceno, pri tem pa bi bila še vedno ugodnejša od izbranega ponudnika (za več kot za milijon SIT).
Vlagatelj še opozarja, da je naročnik za razpisana dela že enkrat objavil javni razpis (Uradni list RS, št. â??, z dne â??, Ob-â??), kjer ni izbral najugodnejšega ponudnika, vlagatelj pa je bil izločen iz razloga, da je v ponudbi navedel le en transakcijski račun, čeprav ima še dva transakcijska računa. Po vlagateljevem mnenju gre za nebistveno okoliščino, ki nakazuje, da naročnik išče "dlako v jajcu", da lahko izloči druge ponudnike in izbere ponudnika, ki ga morda želi izbrati že od vsega začetka. Tudi v prejšnjem postopku je bila vlagateljeva ponudba cenejša kot ponudba izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da je namen javnega razpisa izbira najugodnejšega ponudnika zaradi čimbolj gospodarne porabe družbenega denarja in je tako strogi formalizem pri izbiri ponudnikov negospodaren in nedopusten.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 27.02.2003, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse in navedbo kontaktne osebe, kar je vlagatelj storil v prilogi dopisa, z dne 28.02.2003.

Naročnik je dne 05.03.2003 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so vlagateljeve trditve, da lahko izvajalec daje reference za podizvajalca, v nasprotju z zakonodajo in s temeljnimi načeli javnega naročanja. Vlagatelj je namreč pri referenčnih projektih edini nosilec posla. S svojim ravnanjem vlagatelj dejansko (sicer preko svojega podizvajalca) daje reference samemu sebi kot ponudniku. Bistvo referenc po naročnikovem mnenju je, da ga izda tretja oseba, ki je v zadevi nevtralna, kar pa v konkretnem postopku ni izpolnjeno. Naročnik meni, da je to v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1), predvsem z 42. in 46. členom. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da se reference, ki jih pridobil ponudnik, štejejo tudi za reference podizvajalca. Naročnik ne sme predpostavljati, da so bile reference namenjene tudi podizvajalcu, če iz njih izhaja, da so dane izključno ponudniku. Teh dejstev pa vlagatelj naknadno ne sme navajati, saj je prekludiran z navajanjem novih dokumentov oziroma dokazov, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredilo ustrezno.
Glede druge navedbe vlagatelja, da bi naročnik navkljub računski napaki moral upoštevati njegovo ponudbo, naročnik navaja, da bi bilo tako ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1. Naročnik lahko s soglasjem ponudnika računske napake popravi ali pa tako ponudbo zavrne. Ker tudi vlagatelj priznava, da je do računske napake nesporno prišlo, je naročnik mnenja, da je ravnal v skladu z navedenim členom, ko je njegovo ponudbo zavrnil. Po naročnikovem mnenju ne gre za formalizem, ampak gre za bistvena neskladja med končnimi cenami in rekapitulacijami le-teh.
Glede vlagateljeve navedbe, da bi naročnik moral izbrati njega kot najugodnejšega ponudnika, ker je za milijon cenejši od izbranega ponudnika, naročnik meni, da je neutemeljena, saj se izbira, v skladu s 76. členom ZJN-1, opravi med pravilnimi ponudbami. Vlagateljeva ponudba pa ni bila pravilna, zaradi česar ni bila predmet ocenjevanja. Četudi bi bila njegova ponudba predmet ocenjevanja, naročnik poudarja, da cena ni bila edino merilo, ampak da so pomembni tudi drugi elementi. Vlagateljeva kalkulacija o tem, kdo bi moral biti izbran, je torej v nasprotju z merili za izbiro in ZJN-1. Naročnik navaja, da se iz pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe kažejo tisti elementi, ki jih je naročnik želel preprečiti in sicer pomanjkanje tržnih referenc in tehnične napake pri izvedbi, ki se kažejo v sami ponudbi.
V zvezi z vlagateljevimi trditvami, da naročnik išče "dlako v jajcu" in da ima že morda izbranega ponudnika, naročnik navaja, da so neresnične in žaljive. Postopek je izvedel v skladu z ZJN-1, tako da je zaščitil svoje poslovne interese. Ugotovitev pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi niso formalizem, ampak zagotavljajo pošteno konkurenco med ponudniki, njihovo enakopravnost in izbiro najugodnejšega ponudnika, v skladu z merili. Gospodarna poraba javnega denarja terja predvsem skrbno izbiro ponudnika, kar je pa naročnik tudi storil.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se bo štelo, da zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.03.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja svoje trditve iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da v kolikor je naročnik menil, da ponudniki ne smejo dati referenc svojim podizvajalcem, bi to moral zapisati v razpisni dokumentaciji, ne pa šele v razlogih za izključitev ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 560/2003, z dne 12.03.2003,odstopil v odločanje zahtevek za revizijo ter dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je presojala navedbo vlagatelja, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz nadaljnjega postopka, ker njegove reference niso podane na način, kot je to zahteval naročnik in pri tem ugotovila naslednje.

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 5. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 med drugim navaja "seznam najvažnejših dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letihâ??". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 7. točke velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo tehnično sposobnost, mora le-ta še predložiti. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikova ponudba kot nepravilna, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne in tako izloči iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

V primeru, ko ponudnik v postopku oddaje javnega naročila nastopa z enim ali več podizvajalci, je glede vprašanja izpolnjevanja pogojev potrebno upoštevati tudi tretji odstavek 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi, izpolnjevanje pogojev pa mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Kljub temu, da gre po eni strani dopustiti možnost, da je lahko zakonska zahteva,da mora biti izpolnjevanje pogojev za podizvajalca dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika, v določenih okoliščinah preveč toga, pa gre po drugi strani hkrati ugotoviti, da je norma tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 podnormirana. Zakonskih norm, četudi togih, sicer ni mogoče obiti (dura lex, sed lex), vendar pa podnormiranost določbe o izpolnjevanju pogojev za udeležbo za podizvajalce naročniku omogoča, da jo v objavi razpisa oz. razpisni dokumentaciji konkretizira in jasno določi, katere pogoje za udeležbo in na kakšen način morata vsak zase izpolnjevati tako ponudnik kot tudi njegov podizvajalec, katere pogoje pa lahko izpolnita skupaj, torej kumulativno.

Državna revizijska komisija je ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1, v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom v točki 3. (dokumenti, ki jih mora predložiti ponudnik za pravilno ponudbo), podtočki D d7) določil, da mora ponudnik predložiti spisek referenc, to je najvažnejših opravljenih investicij v zadnjih treh letih (razpisni obrazec št. 4), kateremu morajo biti priložena potrdila naročnikov in sicer za vsako investicijo, ki jo ponudnik v obrazcu navaja. V podtočki točke E e1) je naročnik določil, da mora, v kolikor ponudnik dokazuje izpolnjevanje svojih pogojev s sodelovanjem podizvajalcev, za vse navedene podizvajalce na enak način dokumentirati izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila kot za sebe, torej priložiti dokazila iz točk d1) do vključno d8). V razpisni dokumentaciji je naročnik predložil tudi razpisni obrazec št. 4 (spisek najvažnejših opravljenih investicij v zadnjih treh letih na objektih z enako vsebino), kjer je zahteval podatke o naročniku, nazivu objekta in lokaciji, vrsti del, vrednosti del (v mio SIT) ter letu izvedbe. Naročnik je v obrazcu navedel tudi, da ponudnik na tem obrazcu navede 5 (pet) referenc ter opozoril, da morajo biti za vse navedene objekte izdana dokazila o izvedbi v obliki potrdila, ki ga izda naročnik.

Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji navedel, da bosta pri izvedbi razpisanih del z njim sodelovala še dva podizvajalca in sicer â?? (za strojne inštalacije) in â?? (za elektro inštalacije). V ponudbeni dokumentaciji je zase predložil izpolnjen razpisni obrazec št. 4 (spisek najvažnejših opravljenih investicij v zadnjih treh letih na objektih z enako vsebino), v katerem je navedel 16 referenc in ustrezna potrdila naročnikov. Za podizvajalca â?? je priložil izpolnjen obrazec št. 4, v katerem je navedenih 5 referenc in ustrezna potrdila naročnikov (3). Za podizvajalca â?? pa je priložil izpolnjen obrazec št. 4, v katerem je navedenih 5 referenc (kot naročnik je v vseh primerih naveden vlagatelj), ter potrdilo vlagatelja, da je le-ta izvajal strojne inštalacije na navedenih objektih vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik jasno in nedvoumno zahteval poleg spiska referenc, v katerem morajo biti med drugim navedeni tudi naročniki objektov, tudi potrdila naročnikov o kvalitetni izvedbi navedenih del. Iz dokumentacije, ki je predložena Državni revizijski komisiji, je ugotoviti, da je med strankama sporno predvsem dejstvo, ali je kot naročnik, ki potrjuje reference podizvajalcu, lahko upoštevan vlagatelj, ki je ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija glede na predmetna določila razpisne dokumentacije o izpolnjevanju pogoja referenc meni, da ponudnik ni izpolnil zahtev naročnika, ko je podal in potrdil reference svojemu podizvajalcu. Naročnik meni, da se reference, ki jih je ponudnik pridobil za določen objekt, ne morejo nanašati tudi na njegove podizvajalce. Ne glede na dejstvo, da je podizvajalec sodeloval s ponudnikom pri izvajanju del na določenem objektu, ki je bilo kvalitetno in v roku opravljeno, namreč potrdilo, ki ga izda vlagatelj (ponudnik), formalno ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, kjer je zapisano, da je potrebno navesti naročnika, pri čemer gre (izhajajoč iz razpisne dokumentacije in razpisnega obrazca št. 4) pod ta pojem uvrstiti investitorja objekta, ne pa pogodbenega partnerja pri izvedbi razpisanih del. Tudi iz same dikcije določila 5a točke drugega odstavka 42. člena ZJN-1 ("â??če so kupci oziroma naročniki storitev naročniki, opredeljeni po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali podpiše pristojni organ, če so kupci oziroma naročniki zasebne družbe ali zasebniki, mora potrdilo potrditi kupec"), ki jo je smiselno povzel naročnik v navodilih ponudnikom v točki 3., podtočki D d7) ("â??potrdila naročnikov, in sicer za vsako investicijoâ??") je razbrati, da se reference praviloma vežejo na samo investicijo in posledično na naročnika kot investitorja. Referenca mora tako prvenstveno izražati zadovoljstvo naročnika - investitorja objekta s konkretnim ponudnikom ali s konkretnim podizvajalcem, saj je njen namen podati relevantno informacijo o stopnji poslovnega tveganja z določenim subjektom na trgu.

Državna revizijska komisija meni, da sporna okoliščina ne bi nastala, če bi podizvajalec za navedena dela na objektih pridobil referenčna potrdila direktno od naročnika (investitorja), saj so ga k temu vodila tudi sama določila v razpisni dokumentaciji. Poleg tega je ugotoviti, da je vlagatelj sporni pogoj za drugega podizvajalca izpolnil na način, da so njegove reference (za elektro inštalacije) potrdili naročniki (investitorji) in ne vlagatelj. Vlagateljevo razumevanje spornih zahtev iz razpisne dokumentacije tako po mnenju Državne revizijske komisije ni v skladu z določili predmetne razpisne dokumentacije. Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da bi lahko naročnik glede na problematiko dokazovanja izpolnjevanja pogojev za podizvajalce in obligacijskopravno ureditev nastopanja podizvajalcev v pogodbah o delu način dokazovanja referenc za podizvajalce določil tudi drugače, vendar pa gre ugotoviti, da je naročnik relativno togo določbo tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 v razpisni dokumentaciji le povzel. Navedeno pomeni, da v konkretnem postopku ni nobenega dvoma, da morajo tudi podizvajalci ponudnikov pogoje izkazovati na enak način kot sami ponudniki, torej (glede pogoja referenc) s potrjenimi referencami s strani naročnikov - investitorjev objektov. V primeru, da gre vlagateljeve navedbe v tem delu razumeti kot ugovarjanje zoper sam način določitve izpolnjevanja obravnavanega pogoja, pa je potrebno ugotoviti, da bi vlagatelj zoper vsebino pogoja oz. način njegovega dokazovanja moral ugovarjati že v tistih fazah postopka, ko bi bila vsebinska presoja pogoja še mogoča. Vlagatelj bi moral namreč morebitno revizijsko presojo načina določitve izpolnjevanja spornega pogoja v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN sprožiti pred prejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila, saj po tem ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po oddaji javnega naročila) prekludiran z navajanjem morebitne neustreznosti načina določitve izpolnjevanja spornega pogoja. Državna revizijska komisija je zato v tem revizijskem postopku (na podlagi zahtevka za revizijo, ki je vložen po prejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila) presojala zgolj izpolnjevanje tega pogoja na podlagi zakonskih določil in določil razpisne dokumentacije in ne morebitno vsebinsko neustreznost le-tega, pri tem pa ni ugotovila kršitev temeljnih načel javnega naročanja.

V kolikor pa vlagatelju kateri koli del razpisne dokumentacije ni bil popolnoma jasen in nedvoumen, bi moral od naročnika zahtevati v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 dodatno obvestilo oziroma pojasnilo. Naročnik mu je namreč dolžan posredovati pisni odgovor. Naročnik je tudi v razpisni dokumentaciji v točki II. Navodil ponudnikom podtočka 4. navedel, da lahko ponudniki dobijo vse informacije v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji pri naročniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, kot izhaja iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, da vlagatelj te možnosti ni izkoristil, saj ni bilo zahtevanih pisnih pojasnil v tej povezavi.

Državna revizijska komisija je presojala tudi drugo navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik navkljub ugotovljeni računski napaki upoštevati njegovo ponudbo, in pri tem ugotovila naslednje. Med strankama ni sporno dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbeni dokumentaciji za strojne inštalacije navedel dve različni ceni in sicer v skupnem znesku rekapitulacije za strojne inštalacije po popisu del vrednost 7.185.199,69 SIT in v skupni rekapitulaciji skupnih gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del vrednost 7.146.719,08 SIT (razlika znaša 38.480,61 SIT). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sicer v ponudbi (razpisni obrazec št. 6) in predračunu - rekapitulacija (razpisni obrazec št. 13) upošteval vrednost 7.146.719,08 SIT, ki pa ni ustrezna vrednosti, ki je navedena v natančnem popisu del strojnih inštalacij in je 7.185.199,69 SIT. V zahtevku za revizijo pa vlagatelj navaja, da bi moral naročnik upoštevati višjo ceno ponudnika (7.185.199,69 SIT), ki je vlagatelj sam v ponudbi ni upošteval. S tem je vlagatelj priznal, da je v ponudbi prišlo do različnih zapisov cene za strojne inštalacije, in da ponujena cena (v ponudbi - razpisni obrazec št. 6, predračunu - rekapitulaciji - razpisni obrazec št. 13 in vzorcu pogodbe - razpisni obrazec št. 8) ni ustrezna ceni, ki jo je vlagatelj za strojne inštalacije dobil v samem popisu del.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba nepravilna že zaradi nepravilno izpolnjenega pogoja referenc, je brezpredmetno ugotavljanje vsebine in pomena dejstva, da je vlagatelj v ponudbi zapisal različne vrednosti za del razpisanih del (strojne inštalacije). Pri tem pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da bi moral naročnik zaradi nižje ponudbene cene, ki jo nudi vlagatelj, navedeno pomanjkljivost spregledati. Zaradi dolžnosti naročnika v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki mu nalaga, da mora zavrniti vse nepravilne ponudbe, je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, za katerega se na podlagi pregleda in ocenjevanju ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zakonske zahteve in vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija še pripominja, da je naročnik v predmetnem postopku v razpisni dokumentaciji v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZJN-1 določil, da bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo in ne ponudbo, ki bo imela najnižjo ponudbeno ceno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene in da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1 in razpisne dokumentacije, ko je njegovo ponudbo na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1 kot nepravilno zavrnil.

Glede navedbe vlagatelja, da je naročnik v prejšnjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila (ki se je neuspešno zaključil, ker naročnik ni prejel dveh pravilnih ponudb) njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka zaradi druge pomanjkljivosti, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se le-ta nanaša na že pravnomočno končan postopek oddaje javnega naročila. Revizija postopka oddaje javnega naročila je namenjena oceni zakonitosti naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato se do navedene trditve vlagatelja Državna revizijska komisija ni opredeljevala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran