018-047/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 2. odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za â??, II. faza, izgradnja dvorane z zunanjo ureditvijo, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za â??, II. faza, izgradnja dvorane z zunanjo ureditvijo.

Naročnik je z dopisom (brez opravilne številke), z dne 25.2.2003, Državno revizijsko komisijo obvestil o tem, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter da je naročnik v skladu z ZRPJN o tem obvestil vse ponudnike.

Dne 5.3.2003 je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dopis (brez opravilne številke), z dne 4.3.2003, s katerim je naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi 2. odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V obrazložitvi predloga naročnik navaja, da bi na podlagi predmetnega javnega naročila naročnik in â?? v interesu mesta in prireditelja â?? izvedla gradbena dela na izgradnji nove rokometne dvorane â??. Naročnik navaja, da bo nova športna dvorana mestu zagotovila izvedbo dela Evropskega rokometnega prvenstva (Euro handball Slovenia 2004) in s tem neposredne koristi kot so turistični obisk, prepoznavnost mesta in njegovega vodilnega športa - rokometa, nova delovna mesta ter dvig ravni športne kulture v mestu, ki ne premore zadosti velike dvorane za večje športne prireditve. Naročnik je prepričan, da bo v primeru, da se gradnja ne bo izvedla do roka prvenstva - januarja, mesto izgubilo priložnost in možnost izvedbe pomembne prireditve ter bo, kakor že tolikokrat, odrinjeno na rob razvoja države. Ob navedenem naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, naj glede na vsebino zahtevka za revizijo odloči, da se aktivnosti v zvezi z javnim naročilom nadaljujejo. Ker bi bila ob zamudi gradnje nove rokometne dvorane â?? in â?? regiji povzročena gospodarska škoda, širši javnosti pa odvzete koristi, ki bi nastale z izvedbo dela evropskega rokometnega prvenstva v mestu â?? ali širše v regiji, naročnik ob upoštevanju načela sorazmernosti smatra, da je njegov predlog o nadaljevanju postopka javnega naročanja utemeljen.

Po presoji navedb naročnika ter pregledu razpoložljive dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v 1. odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da "â?? Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije." V 2. odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da " â?? Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila."

Iz zgoraj citiranega besedila 1. in 2. odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep iz 2. odstavka 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane okoliščine, ki bi opravičevale nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo.

Naročnik v svojem predlogu za odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo trdi, da bi mu bila, v primeru, da se gradnja nove rokometne dvorane ne bi izvedla do začetka evropskega rokometnega prvenstva, povzročena gospodarska škoda ter da bi bile širši javnosti odvzete koristi, ki bi nastale z izvedbo dela evropskega rokometnega prvenstva v â?? (turistični obisk, prepoznavnost mesta, nova delovna mesta, dvig ravni športne kulture itd.). Kot je razvidno zgolj iz razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je v obravnavanem primeru predvideni rok za izvedbo predmetnega javnega naročila časovno razmeroma oddaljen (december 2003), zato po mnenju Državne revizijske komisije ni objektivnih razlogov za to, da predvidena gradnja (kljub vloženemu zahtevku za revizijo) ne bo dokončana do začetka evropskega rokometnega prvenstva (kot navaja naročnik: januar 2004). Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da naročnik Državni revizijski komisiji skupaj s predlogom o nezadržanju postopka oddaje javnega naročila ni dostavil nobenih drugih dokazil oziroma dokumentacije iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki bi utemeljevali razloge, na katere se v svojem predlogu sklicuje. Prav tako Državna revizijska komisija pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku ni mogla utemeljeno ugotoviti, da bi naročniku zaradi suspenzivnosti zahtevka za revizijo grozile škodljive posledice, ki bi v javnem interesu zahtevale, da se zagotovi izvedba predmetnega javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Naročnik v predlogu za nezadržanje izvedbe predmetnega postopka oddaje javnega naročila sicer zatrjuje, da bi mu bila v primeru zamude načrtovane gradnje športne dvorane lahko povzročena gospodarska škoda, vendar obenem tako zatrjevane (možne) škode natančneje ne opredeli, niti svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi. Prav tako je naročnik v predlogu Državni revizijski komisiji navedel določene koristi eventualne odločitve o nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo, pri tem pa obenem ni razložil, v čem naj bi te koristi pretehtale interes vlagatelja (ki se kaže tudi kot javni interes), da je predmetni postopek izveden pravilno in v skladu z zakonom.

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju faze postopka oddaje javnega naročila in revizijskega postopka Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, upoštevajoč pri tem načelo hitrosti v revizijskem postopku (3. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran