018-046/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za kabelske razdelilne omarice na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4.10.2002 sprejel sklep, št. 06-AK/H-992/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za kabelske razdelilne omarice, javni razpis pa je dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 5.12.2002 je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Dne 13.1.2003 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 06-AK/H-992/02, s katerim je ponudnike med drugim obvestil, da je v sklopu c), v katerem je oddal ponudbo tudi vlagatelj, naročilo dodelil podjetju â??. Vlagatelj je z dopisom z dne 23.1.2003 od naročnika zahteval še obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 28.1.2003.

Zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da predmetni postopek oddaje javnega naročila ni bil izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), saj so bila kršena temeljna načela, predvsem načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Vlagatelj tako navaja, da niti iz obvestila o oddaji naročila niti iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila niso razvidni kriteriji, ki jih je naročnik uporabil pri oddaji naročila. ZJN-1 ne določa veliko elementov, ki jih mora vsebovati obrazloženo obvestilo, poudarja pa vsebino tega obvestila, ki mora biti transparentna in mora dovolj natančno obrazložiti vzrok naročnikove odločitve, objektivne prednosti izbrane ponudbe in slabost neizbranih ponudb, meni vlagatelj. Nespoštovanje teh določil pomeni bistveno kršitev ZJN-1, trdi vlagatelj, in dodaja, da je bilo v tem primeru pisno poročilo naročnika pomanjkljivo, saj so manjkali razlogi za izbiro najugodnejšega ponudnika oz. razlogi za zavrnitev ostalih ponudnikov.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v njegovi ponudbi ugotovil določeno pomanjkljivost, ki jo vlagatelj priznava, vendar meni, da to ne bi smel biti razlog za njegovo izločitev. Ponudbi ni bilo priloženo potrdilo o nekaznovanosti osebe, ki je pooblaščena za zastopanje in ki naj bi ga izdalo Ministrstvo za pravosodje, navaja vlagatelj, bilo pa je priloženo potrdilo o nekaznovanosti, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v â??. Vlagatelj zatrjuje, da je resen ponudnik gradbenih del in je tudi vpisan v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pogoj nekaznovanosti osebe, pooblaščene za zastopanje družbe, je pogoj za sodelovanje na skoraj vseh razpisih, trdi vlagatelj, in navaja, da že vrsto let pridobiva dela na javnih razpisih. To dejstvo vlagatelj poudarja predvsem zato, ker je bilo naročilo dodeljeno ponudniku, katerega ponudba je za 16% višja od vlagateljeve ponudbe, kar po mnenju vlagatelja pomeni kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 11.2.2003 pozval, naj mu posreduje potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj je takso v višini 100.000,00 SIT plačal dne 13.2.2003, potrdilo o plačilu takse pa je naročniku posredoval z dopisom z dne 14.2.2003.

Iz naročnikovega dopisa, št. 02-AK/N-N-51/03, z dne 20.2.2003, je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva in nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev za udeležbo. Strokovna komisija je že na javnem odpiranju ponudb ugotovila pomanjkljivosti, ki so bile tudi zapisane v zapisniku o javnem odpiranju ponudb. Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil potrdila o nekaznovanosti pooblaščenih oseb, izdanega s strani Ministrstva za pravosodje, kot je to zahtevala 14. točka XI. člena razpisne dokumentacije, ter dokazil in informacij, iz katerih je razvidno, da vlagatelj razpolaga s potrebnimi avtorskimi licenčnimi in drugimi pravicami, kot je to zahtevala 16. točka VIII. in XI. člena razpisne dokumentacije. Naročnik tako ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, zato jo je izločil iz postopka. Naročnik še navaja, da skladno z določbami ZJN-1 tudi ni mogel upoštevati naknadne dopolnitve ponudbene dokumentacije.
Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 28.2.2003 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 02-NM/M-N-57/03, z dne 4.3.2003, odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo.

Ker dokumentacija, ki jo je posredoval naročnik, ni bila popolna, ga je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-46/03-25-330, z dne 7.3.2003, pozvala, naj jo dopolni. Naročnik je Državni revizijski komisiji manjkajočo dokumentacijo posredoval z dopisom, št. 06-AK/N-60/03, z dne 11.3.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, in je conditio sine qua non za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev, tako tistih, ki jih v 41. členu kot obvezne določa ZJN-1, kot tudi tistih, ki jih v razpisni dokumentaciji določi naročnik, mora biti absolutno in kumulativno: sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila je mogoče priznati samo tistim ponudnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse z razpisno dokumentacijo določene pogoje. Ponudba ponudnika, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, je v skladu z definicijami iz prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nesprejemljiva in nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Drugi stavek prvega odstavka 41. člena ZJN-1 določa, da se izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se vprašanje pravilnosti vlagateljeve ponudbe zastavlja z vidika izpolnjevanja dveh pogojev, in sicer pogoja nekaznovanosti pooblaščenih oseb v podjetju ter pogoja dokazovanja razpolaganja s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami. Vsebino teh dveh pogojev je naročnik določil v 14. oz. 16. točki VIII. člena razpisne dokumentacije, način njunega dokazovanja pa v 14. oz. 16. točki XI. člena razpisne dokumentacije.

V 14. točki VIII. člena razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo ponudnikom priznal sposobnost in usposobljenost, če bodo priložili "potrdilo o nekaznovanosti pooblaščenih oseb v podjetju". V 14. točki XI. člena razpisne dokumentacije, kjer je bil določen način dokazovanja pogoja nekaznovanosti pooblaščenih oseb v podjetju, pa je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev potrdila, ki se pridobi na Ministrstvu za pravosodje. Čeprav sam način določitve in dokazovanja obravnavanega pogoja ni predmet tega zahtevka za revizijo, gre opozoriti, da ima naročnik za takšno določitev načina dokazovanja pogoja podlago v predpisih, ki urejajo vodenje kazenske evidence. Enotno kazensko evidenco iz 105. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99) v skladu s 135. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 110/02) namreč vodi Ministrstvo za pravosodje, in sicer tako za fizične kot tudi za pravne osebe (kazenska evidenca o kaznih, izrečenih pravnim osebam za kazniva dejanja, je bila vzpostavljena s 1.10.2001). Pravna podlaga za vodenje kazenske evidence in izdajanje takšnih potrdil s strani okrožnih sodišč pa Državni revizijski komisiji ni znana, čeprav je praksa samih okrožnih sodišč pri izdajanju potrdil o nekaznovanosti različna. Poleg tega lahko okrožna sodišča izdajajo potrdila na podlagi podatkov iz svojih evidenc, ki se vodijo le v okviru stvarne in krajevne pristojnosti posameznega sodišča.

Med strankama ni sporno, da potrdila o nekaznovanosti pooblaščenih oseb, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil. Naročnik je to dejstvo ugotovil že na javnem odpiranju ponudb, kar je tudi zapisal v zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 5.12.2002, vlagatelj pa temu ni oporekal, temveč je tako v zahtevi za izdajo obrazloženega obvestila z dne 23.1.2003 kot tudi v zahtevku za revizijo z dne 6.2.2003 zapisal, da je bila v njegovi ponudbi "ugotovljena določena pomanjkljivost, ki jo priznavamo, vendar po našem mnenju to nikakor ne bi smel biti razlog za izločitev ponudnika. Ponudbi namreč ni bilo priloženo potrdilo o nekaznovanosti osebe, ki je pooblaščena za zastopanje družbe in ki naj bi ga izdalo Ministrstvo za pravosodje. Ponudbi je bilo priloženo ''le potrdilo o nekaznovanosti'', ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru." Tudi po vpogledu v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni priložil zahtevanega potrdila Ministrstva za pravosodje, pač pa je za pet svojih delavcev priložil potrdilo Okrožnega sodišča v â??, da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica in tudi ni izdana obsodilna sodba.

Glede na ugotovljeno (nesporno) dejansko stanje gre ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogoja iz 14. točke VIII. člena razpisne dokumentacije, saj le-ta ni bil dokazan na način, kot to določa 14. točka XI. člena razpisne dokumentacije, kjer je bilo izrecno zapisano, da je potrebno priložiti potrdilo Ministrstva za pravosodje. Potrdil Okrožnega sodišča v â??, ki jih je ponudbi priložil vlagatelj, namreč niti formalno (glede na predmetne določbe razpisne dokumentacije) niti vsebinsko (glede na predpise, ki urejajo vodenje kazenske evidence) ni mogoče šteti kot dokumente, ki bi dokazovali izpolnjevanje obravnavanega pogoja.

Pravilnost vlagateljeve ponudbe pa se v predmetnem postopku zastavlja tudi z vidika izpolnjevanja pogoja dokazovanja razpolaganja s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami, ki ga je naročnik določil v 16. točki VIII. in XI. člena razpisne dokumentacije in za katerega je naročnik že v zapisniku o javnem odpiranju ponudb z dne 5.12.2002 ugotovil, da ga vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje. Pri pregledu vlagateljeve ponudbene dokumentacije Državna revizijska komisija ni našla dokumenta, ki bi vseboval dokazila in informacije, iz katerih bi bilo razvidno, da vlagatelj razpolaga s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami, zato gre ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe tudi z vidika izpolnjevanja tega pogoja ni mogoče šteti kot pravilne.

Ker vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje obeh obravnavanih pogojev razpisne dokumentacije, je bil naročnik dolžan na podlagi te ugotovitve, ob spoštovanju načela enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1, vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba mora (v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila) izpolnjevati vse pogoje, priloženi ji morajo biti vsi zahtevani dokumenti, hkrati pa mora biti tudi pravilno izpolnjena. Ob zapisanem je potrebno pritrditi navedbam naročnika in ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za pravilno (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da jo je bilo treba zavrniti skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ker prvi odstavek 54. člena ZJN-1 določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno, tudi za naročnikovo ravnanje, ko ni upošteval vlagateljevega naknadno predloženega potrdila o nekaznovanosti pooblaščene osebe, izdanega s strani Ministrstva za pravosodje, ni mogoče ugotoviti, da bi bilo v neskladju z določili ZJN-1.

Na podlagi ugotovitve, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev razpisne dokumentacije in da jo je bil zato naročnik na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1 v povezavi z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, da je naročnik z izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila z dne 28.1.2003 kršil 79. člen ZJN-1. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da bi lahko domnevna kršitev 79. člena ZJN-1 kakorkoli vplivala na zakonitost izbire najugodnejše ponudbe ali njegov pravni položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, s tem pa na njegovo pravico do pravnega varstva.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran