018-045/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 12. in drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvedbo namakalnega sistema na osrednji zelenici ob obalni cesti v â?? - predeli 0a, 0b in 1 in dodelava na predelu 2 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti za izvedbo namakalnega sistema na osrednji zelenici ob obalni cesti v â?? - predeli 0a, 0b in 1 in dodelava na predelu 2 s povabilom k oddaji ponudbe št. 35208-04/2002-65/MN-02 z dne 30.12.2002, potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudbe. Iz sklepa o oddaji javnega naročila z dne 31.1.2003 je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 17.2.2003 je vlagatelj naročniku poslal dopis, ki ga je naslovil kot "ugovor zoper sklep št. 35208-4/2002-65/MN-02", v katerem navaja, da izbrani ponudnik ni ponudil ustreznega namakalnega sistema. Naročnik je vlagatelja z dopisom pozval, naj v skladu z 12. členom ZRPJN ugovor (če le-tega šteje kot zahtevek za revizijo) v treh dneh od prejema dopisa dopolni z obveznimi sestavinami. Vlagatelj je svoj dopis z dne 17.2.2003 dopolnil z dopisom z dne 25.2.2003, ki ga je naslovil kot "zahtevek za revizijo". V slednjem je navedel svoj naziv, naziv naročnika, sklep naročnika, zoper katerega vlaga zahtevek za revizijo, kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Naročnik je vlagateljev zahtevek s sklepom zavrgel kot nepopolnega, v obrazložitvi tega sklepa pa je zapisal, da je zahtevek za revizijo zavrgel, ker ne vsebuje oz. mu ni bilo priloženo potrdilo o vplačilu takse iz 22.člena ZRPJN.

Zoper sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo, je vlagatelj vložil pritožbo, v kateri navaja, da je dne 17.2.2003 vložil ugovor zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, dne 22.2.2003 pa je prejel naročnikov dopis, s katerim ga je le-ta pozval k oddaji zahtevka za revizijo z obveznimi sestavinami. Vlagatelj navaja, da je dne 25.2.2003 poslal zahtevek za revizijo z vsemi potrebnimi dokazi, in dodaja, da pogoja pod točko 6 (potrdilo o plačilu takse) res ni izpolnil, saj kot neuka stranka ni vedel, koliko znaša, rok za pritožbo pa je bil prekratek, da bi se o tem lahko informiral. Vlagatelj je pričakoval, da ga bo naročnik obvestil o nepopolnosti zahtevka in ga pozval k dopolnitvi, namesto tega pa je prejel sklep, s katerim je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN in drugo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN določa, da lahko vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se navaja kot njegova kršitev v postopku oddaje javnega naročila, vloži zahtevek za revizijo (prvi odstavek 9. člena ZRPJN). V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa obvezne formalne sestavine zahtevka, mora zahtevek za revizijo vsebovati naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, naziv naročnika, javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ter potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh omenjenih podatkov, mora naročnik vlagatelja pozvati, da ga v treh dneh od prejema poziva ustrezno dopolni. Če vlagatelj tega v zakonitem roku ne stori, naročnik zahtevek za revizijo zavrže (četrti odstavek 12. člena ZRPJN).

Iz predložene dokumentacije predmetnega postopka je razvidno, da je vlagatelj dne 17.2.2003 naročniku posredoval dopis, ki ga je naslovil kot "ugovor zoper sklep št. 35208-4/2002-65/MN-02". Ker ZRPJN pravnega sredstva zoper morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ne imenuje ugovor, temveč zahtevek za revizijo, hkrati pa v že omenjenem tretjem odstavku 12. člena določa obvezne sestavine le-tega, je naročnik, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelja pravilno pozval, naj ta dopis v zakonitem roku treh dni od prejema poziva dopolni. V dopisu, s katerim naročnik vlagatelja poziva k dopolnitvi zahtevka, so posamezne obvezne sestavine zahtevka iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN tudi izrecno navedene. Kot je razvidno iz dopisa z dne 25.2.2003, s katerim je vlagatelj dopolnil svoj prvotni dopis, je vlagatelj navedel nekatere obvezne sestavine iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ni pa priložil potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Dejstvo, da potrdilo o vplačilu takse vlagateljevemu dopisu z dne 25.2.2003 ni bilo priloženo, v predmetnem postopku niti ni sporno. Vlagatelj namreč v pritožbi sam navaja, da je dne 22.2.2003 prejel naročnikov dopis za dopolnitev zahtevka in da je dne 25.2.2003 poslal zahtevek za revizijo (pravilno: dopolnitev zahtevka) z vsemi potrebnimi dokazi, hkrati pa priznava, da ni izpolnil pogoja pod točko 6 "Potrdilo o vplačilu takse".

Glede na omenjeno nesporno dejstvo velja ugotoviti, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo pravilno zavržen, saj vlagatelj le-tega v zakonitem roku ni dopolnil s potrdilom o plačilu takse, čeprav je bil k temu pozvan. Ni namreč mogoče slediti vlagatelju, ki trdi, da bi ga moral naročnik (ponovno) pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Dopisa, z dne 25.2.2003, ki ga je vlagatelj naslovil kot "zahtevek za revizijo", ni mogoče obravnavati kot novega pravnega sredstva, temveč le kot dopolnitev pravnega sredstva - zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj v dopisu z dne 17.2.2003 sicer poimenoval kot "ugovor". Ne glede na napačno poimenovanje je prav ta dopis potrebno šteti kot zahtevek za revizijo. Naročnik je celo dolžan, da dopis, v katerem vlagatelj ugovarja zoper posamične domnevne kršitve v postopku oddaje javnega naročila, kljub morebitnemu napačnemu poimenovanju in ne glede na njegovo formalno pravilnost, pravočasnost, obstoj aktivne legitimacije ali vsebinsko utemeljenost obravnava kot zahtevek za revizijo z vsemi procesnimi učinki, kot jih predvideva ZRPJN (npr. zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika iz 11. člena ZRPJN). Z zahtevkom za revizijo, ki ima določene procesne pomanjkljivosti, mora naročnik ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Tudi pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo (po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila) bi bilo potrebno presojati le z vidika pravočasnosti vložitve prvotnega dopisa, ne pa z vidika njegove morebitne dopolnitve. Do enake ugotovitve pridemo tudi v primeru, ko bi se izkazalo, da je vlagateljev napačno poimenovani prvotni dopis zadostil vsem procesnim predpostavkam iz 9. in 12. člena ZRPJN - v tem primeru bi moral namreč naročnik vlagateljev dopis kljub napačnemu poimenovanju obravnavati kot zahtevek za revizijo ter o njem vsebinsko odločati v skladu s 16. členom ZRPJN. Vlagateljevi navedbi, da je pričakoval, da bo obveščen o nepopolnosti zahtevka za revizijo, katero naj bi odpravil v tridnevnem roku, ki je predviden za dopolnitev zahtevka, zato ni mogoče slediti tudi iz razloga, ker bi takšna argumentacija vodila do tega, da bi lahko vlagatelj vlagal različno imenovana pravna sredstva, pri čemer bi ga moral naročnik pozivati k dopolnitvi vse dotlej, dokler pravnega sredstva ne bi pravilno poimenoval kot zahtevek za revizijo.

Argumentu, da vlagatelj takse ni plačal, ker kot neuka stranka ni vedel, koliko znaša, rok za pritožbo pa je bil prekratek, da bi se o tem lahko informiral, prav tako ni mogoče slediti, saj tako višino takse (v nominalnem znesku) kot tudi rok za dopolnitev pomanjkljivega zahtevka za revizijo ZRPJN izrecno določa (višino takse v prvem odstavku 22. člena, rok za dopolnitev pa v četrtem odstavku 12. člena).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne

Natisni stran