018-042/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Razveljavi se sklep naročnika, št. 347-1/2002, z dne 17.02.2003.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.12.2002 sprejel sklep, št. 347-1/2002, zap. št. j. n. A-152-S/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih". Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, s predvidenim javnim odpiranjem ponudb dne 23.01.2003.

Naročnik je dne 20.01.2003, še pred potekom roka za oddajo ponudb, prejel vlagateljev dopis "oddaja javnega naročila "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih", objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. â?? dne â??, na strani â??", z dne â??. Vlagatelj v njem predlaga, da se razpis razveljavi in se prouči možnost, da se v skladu z zakonom, neposredno odda delo predmetnega javnega naročila instituciji, ki ima javno pooblastilo za obveščanje javnosti. Podrejeno temu vlagatelj predlaga, da se predmetni javni razpis razveljavi in na novo natančno definira opis in obseg javnega naročila, pogoje in zahteve ter določi nediskriminatorne pogoje in kriterije ter s tem enakopravne možnosti vsem potencialnim ponudnikom, v primeru, da naročnik meni, da vlagatelj ni edini ponudnik, ki ima javno pooblastilo tudi za opravljanje obveščanja javnosti o stanju in prometu na državnih cestah, ki so v upravljanju naročnika. Vlagatelj navaja, da je le-ta javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki poleg ostalih dejavnosti redno obvešča javnost z različnimi servisnimi, pa tudi s prometnimi informacijami, za kar ima tudi posebno redakcijo, ker meni, da gre pri prometnih informacijah za informacije nacionalnega, javnega, informativnega in izobraževalnega pomena ter da ima javno pooblastilo za opravljanje tudi teh splošno izobraževalnih in servisno informativnih storitev (Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Uradni list RS, št.: 18/94, 29/94, 88/99, 90/99 in 79/01). V svojih programih vlagatelj po zakonu zagotavlja enakopravno obveščanje o dogajanjih v vseh delih Slovenije, pa tudi obveščanje tuje javnosti (vlagatelj je član EBU - European Broadcast Union, v okviru katere poteka izmenjavanje različnih servisnih, tudi prometnih informacij) o dogajanjih na različnih področjih Republike Slovenije. V okviru obveščanja slovenske in tuje javnosti o stanju in prometu na vseh državnih in tudi nekaterih lokalnih cestah, oddaja vlagatelj servisne informacije na dveh nacionalnih radijskih programih v rednih največ enournih presledkih, na lastnem teletekstu in v okviru jutranjega servisnega programa. Vlagatelj ima posebno uredništvo, ki skrbi celodnevno za ažurne prometne informacije in ima tudi svoj glasovni portal, na katerem so javnosti na razpolago veljavne prometne informacije. Poleg uradnih virov informacij - â??, ima vlagatelj tudi druge vire informacij (â??). Vlagatelj poudarja, da pri obveščanju javnosti o stanju avtocest in hitrih cest ter prometa na njih zelo dobro sodeluje z njihovim upravljalcem, â??). Vlagatelj tako obvešča javnost o stanju in prometu na avtocestah in hitrih cestah v celoti, na cestah, ki so v upravljanju naročnika, pa necelovito, saj naj bi bile, po mnenju vlagatelja, informacije â??., ki je imel do sedaj sklenjeno pogodbo z naročnikom glede obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih, pogosto pomanjkljive. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik državni upravni organ, ki opravlja javno službo. V okviru izvajanja te službe je naročnik že opremil celotno glavno državno cestno omrežje s prometnimi oznakami s frekvenco Radio Slovenija in za to vložil veliko sredstev, sistem obveščanja o stanju in prometu na teh cestah pa že celo desetletje direktno oddaja enemu od potencialnih virov informacij, â??, ki nima razen internetnih strani in plačljive telefonske številke, nobenega drugega sredstva za obveščanje javnosti. Vlagatelj pojasnjuje, da pridobiva sredstva za ustvarjanje, pripravljanje, razširjanje in oddajanje programov tudi preko "posameznih projektov kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena, ki jih predlagajo pristojna ministrstva" (14. člen, Zakon o Radioteleviziji Slovenija). Naročnik naj bi vse od leta 1993, delo "obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih", po mnenju vlagatelja (le-ta je na to dejstvo že večkrat opozoril), v nasprotju z zakonodajo, oddajalo podjetju â?? z neposredno pogodbo, brez kakršnekoli javne objave, navkljub temu, da je podjetje â?? gospodarska družba, ki nima javnega pooblastila za izvajanje te dejavnosti. Vlagatelj domneva, da je naročnik končno spoznal, da je bilo njegovo večletno oddajanje predmetnega dela v nasprotju z zakonom in je zato objavil predmetni javni razpis, saj celo v sami objavi navaja, pod točko 15.(a), da izvedba predmetnega javnega naročila ni "z zakonom, predpisi ali upravnimi odločbami rezervirana za posebno dejavnost". Po vlagateljevem mnenju, je naročnik vsebino razpisne dokumentacije v celoti priredil podjetju â??, saj je celo povzel organigram Info centra po â?? ("vodja informacijskega centra", "operativni vodja centra", "operater"). Vlagatelj meni, da to pomeni neenakopravnost in celo diskriminacijo drugih ponudnikov, kar naj bi dokazovale tudi zahtevane reference v razpisni dokumentaciji, ki morajo biti potrjene s strani naročnika, ki v točki 12 ( "Zahtevane reference") zahteva od ponudnikov, da so morali biti "v zadnjih treh letih glavni izvajalec ali podizvajalec pri vsaj enem projektu s področja obveščanja javnosti, ki je po naravi in sestavi enakovreden razpisanemu javnemu naročilu". Vlagatelj se sprašuje, kdo je v Republiki Sloveniji, poleg â??, imel poslovni aranžma pri "obveščanju javnosti o stanju na državnih cestah in prometa na njih" oziroma pri poslu, ki je "po naravi in sestavi enakovreden razpisanemu javnemu naročilu". Vlagatelju se zdi paradoksalno, da je â?? edini ponudnik v Republiki Sloveniji, ki lahko predloži s strani naročnika potrjene reference, ki jih le-ta zahteva. Poleg tega vlagatelj opozarja na točko 12 ("Zahtevane reference") razpisne dokumentacije, kjer v drugi alinei naročnik navaja kot zahtevano referenco ponudnika, da ima le-ta "že vzpostavljeni vir podatkov o avtocestah, glavnih cestah, regionalnih cestah in občinskih cestah". Vlagatelj se sprašuje, zakaj mora imeti ponudnik "že vzpostavljene vire podatkov o avtocestah in občinskih cestah", če prve sploh niso državne ceste, s katerimi upravlja naročnik, druge pa niso državne ceste, temveč so lokalne (Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/97 in 18/02, člena 3 in 10). Vlagatelj meni, da le zato, da bi razpisni pogoj ustrezal točno določenemu ponudniku. Vlagatelj navaja, da naročnik ni natančno opisal predmeta javnega naročila, določil njegovega obsega, virov informacij, nalog naročnika in zahtevanih nalog izvajalca, saj opisu javnega naročila v razpisni dokumentaciji nameni le eno stran. Vlagatelj tako ugotavlja, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo diskriminatorna in neenakopravna do morebitnih ponudnikov ter da razpisni pogoji in kriteriji favorizirajo enega ponudnika, s čimer naročnik krši Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1). Ugotavlja tudi, da vlagatelj nima enakopravne možnosti, čeprav opravlja večji del obveznosti, ki se nanaša na javno obveščanje o razmerah na slovenskih cestah.
Vlagatelj v dopisu navaja, da bo, v kolikor naročnik ne bo ravnal v skladu z zgoraj predlaganim, predlagal in zahteval, da naročnik predmetno pisanje šteje za zahtevek za revizijo v skladu z ZRPJN ter da ravna tako, kot mu to nalaga ta zakon.

Naročnik je z dopisom, št. 347-1/2002, z dne 21.01.2003, vlagatelja obvestil, da je njegov dopis štel kot zahtevek za revizijo ter ga pozval, da skladno s 6. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN.

Naročnik je vse ponudnike z dopisom, št. 347-1/2002, z dne 21.01.2003, obvestil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila začasno ustavi.

Naročnik je s sklepom, št. 347-1/2002, z dne 05.02.2003, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, ker v zakonsko določenem roku ni vplačal takse oziroma ni predložil dokazila o vplačilu takse v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, zato se naročnik tudi ni bil dolžan opredeliti do navedb vlagatelja.

Vlagatelj se je z dopisom (pritožba proti sklepu št. 347-1/2002 z dne 5.2.2003 - Javno naročilo "Obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih"), z dne 10.02.2003, pritožil zoper navedeni sklep ter navedel, da je naročnikov dopis prejel 23.01.2003 ter da je v zakonsko predpisanem petdnevnem roku, dne 28.01.2003, plačal takso na račun pri Ministrstvu za finance. Vlagatelj zahteva, da se izpodbijani sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo razveljavi.

Naročnik je s sklepom, št. 347-1/2002, z dne 13.02.2003, pritožbi vlagatelja ugodil ter razveljavil sklep, št. 347-1/2002, z dne 05.02.2003.

Naročnik je s sklepom, št. 347-1/2002, z dne 17.02.2003, zahtevku za revizijo ugodil ter odločil, da bo objavil popravek objave v Uradnem listu RS, v katerem bo navedel nov rok za oddajo ponudb in razpisne pogoje.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.02.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da iz sklepa, št. 347-1/2002, z dne 17.02.2003, ni razvidno, da bi naročnik preudaril o vlagateljevih revizijskih navedbah in predlogih, zlasti o tem, da bi bilo, po vlagateljevem mnenju, formalno možno in postopkovno racionalno, če bi prometne informacije o državnih cestah pogodbeno zaupal vlagatelju kot edinemu teritorialno celovitemu ponudniku servisnih storitev na področju radijskega in TV obveščanja v Republiki Sloveniji. Vlagatelj dodaja, da iz naročnikovega sklepa ne izhaja, da je le-ta postopek javnega naročila v celoti ali delno razveljavil, kot to ob utemeljenih revizijskih zahtevah veleva prvi odstavek 16. člena ZRPJN. Vlagatelj meni, da ker se je naročnik odločil le za popravek, ki pride v poštev le v primeru nezavestnih tekstovnih napak in manjših pomenskih zmot, da bo objavljeni popravek javnega naročila le ublažil ali izločil najbolj očitne pristranosti iz predmetnega javnega razpisa.

Naročnik je z dopisom, št. 347-1/2002, z dne 25.02.2003, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZRPJN (Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da je naročnik sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil in določil, da bo objavil popravek objave v Uradnem listu RS, v katerem bo navedel nov rok za oddajo ponudb in razpisne pogoje, št. 347-1/2002, z dne 17.02.2003, sprejel v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN ter ga ni obrazložil tako, kot to določajo procesna pravila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo naročniku predlagal, da predmetni javni razpis razveljavi v celoti in preuči možnost, da je vlagatelj edini ponudnik s pooblastilom za izvajanje predmetnega javnega naročila. V kolikor temu ne bo ugodil, pa predlaga naročniku, da na novo natančno definira opis in obseg javnega naročila ter določi nediskriminatorne pogoje in kriterije ter s tem enakopravne možnosti vsem potencialnim ponudnikom.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN namreč določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročilaâ??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s citiranim sklepom zahtevku za revizijo ugodil, kar pomeni, da bi moral v skladu s prej citiranim določilom jasno odločiti, ali zaradi ugotovljenih kršitev razveljavlja postopek oddaje predmetnega javnega delno ali v celoti. Iz druge točke izreka citiranega sklepa ("Naročnik bo objavil popravek objave v Uradnem listu Republike Slovenije, v katerem bo navedel nov rok za oddajo ponudb in razpisne pogoje.") pa ne izhaja jasno in nedvoumno ali gre za razveljavitev postopka v celoti ali samo delno oziroma je mogoče sklepati, da mu je ugodil le delno, saj bo objavil nov rok za oddajo ponudb in navedel nove razpisne pogoje. Ob upoštevanju meja vlagateljevega zahtevka (zahteva za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti) Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni s tem, ko je odločil, kot je navedeno zgoraj, vlagateljevemu zahtevku ugodil v celoti.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik v obrazložitvi citiranega sklepa ni pojasnil razlogov za svojo odločitev iz izreka sklepa, pri tem pa je ugotoviti, da ni meritorno obravnaval vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. V zvezi s tem stališčem je prvenstveno treba upoštevati smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/03; v nadaljevanju: ZPP). Peti odstavek 3. člena ZRPJN namreč določa: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkov urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku." Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN v skladu tudi z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz smiselne razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi (velja tudi za primere, ko mu ne ugodi v celoti), pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov, navedenih v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo.

V predmetnem postopku javnega naročila je vlagatelj z dopisom, z dne 20.02.2003, v tem smislu sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, saj iz naročnikovega sklepa ne izhaja, da je le-ta postopek javnega naročila v celoti ali delno razveljavil, kot to ob utemeljenih revizijskih zahtevah veleva prvi odstavek 16. člena ZRPJN.

Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija razveljavlja naročnikov sklep, št. 347-1/2002, z dne 17.02.2003 ter naročnika skladno s tretjim odstavkom 23. člena napotuje, da upoštevaje ugotovitve iz tega sklepa, izda sklep v skladu s 16. členom ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran