018-036/03
Številka: 018-36/03-22-288Datum sprejema: 6. 2. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka javnega natečaja za idejno rešitev za oblikovanje tipske stojnice, ki bo predstavljala slovensko turistično ponudbo na sejmih doma in po svetu in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika pod šifro â?? in â?? (v nadaljevanju: vlagatelja), ki ju zastopa odvetnica â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),
odločila:
1.) Pritožba vlagateljev, z dne 17.2.2003, se zavrne in se potrdi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, štev. 39/2003-BM/BČ, z dne 12.2.2003.
2.) Zahtevek vlagateljev za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni natečaj za idejno rešitev za oblikovanje tipske stojnice, ki bo predstavljala slovensko turistično ponudbo na sejmih doma in po svetu.
Naročnik je dne 3.2.2003 sprejel sklep, štev. 31/2003-BM/BČ, s katerim je odločil, da so ponudniki pod šiframi 57620, 56789 in 32865 oddali svoje ponudbe prepozno, zaradi česar jih je izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Naročnik je s sklepom obenem predlagal ponudnikom, ki so pravočasno oddali ponudbeno dokumentacijo, naj dne 5.2.2003, med 9.00 in 14.00 uro, s potrdilom o oddaji ponudbenega elaborata, dvignejo svoj ponudbeni elaborat, nato pa v roku do 12.2.2003, do 12.00 ure (s šiframi, na podlagi katerih naročniku omogočijo ugotovitev, da so do dne 28.1.2003 do 12.00 ure že pravočasno oddali ponudbe), ponovno predložijo ponudbeno dokumentacijo, pri čemer naj bo ta označena zgolj s šiframi, ne pa tudi s parafami, žigi ali drugimi oblikami, ki bi lahko izkazovali identiteto ponudnika.
Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika sta vlagatelja pravočasno vložila zahtevek za revizijo. Vlagatelja v zahtevku za revizijo navajata, da je iz objave javnega natečaja razvidno, da naročnik ni objavil meril, tako kot to določa Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), temveč je merila objavil šele v razpisni dokumentaciji. Vlagatelja opozarjata, da ZJN-1 v 96. členu jasno določa, da mora naročnik pri oddaji javnega naročila upoštevati 51. člen ZJN-1, s tem pa posledično tudi merila objaviti v javnem razpisu ter da gre v konkretnem primeru, ker merila niso bila objavljena v objavi javnega razpisa - natečaja, za bistveno kršitev postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelja navajata tudi, da je naročnik podaljšal rok za oddajo javnega naročila ter da je predvidel javno odpiranje ponudb, ki je bilo dne 3.2.2003 ob 9. uri in na katerega so bili vabljeni ponudniki z dopisom, z dne 28.1.2003. Po mnenju vlagateljev ne gre spregledati dejstva, da ponudniki niso prejeli nobenega zapisnika o javnem odpiranju ponudb, čeprav ZJN-1 v 75. členu jasno določa, da ga morajo prejeti najkasneje v roku 3 dni od javnega odpiranja. Kljub temu, navajata vlagatelja, da gre za anonimen natečaj, iz celotnega postopka izhaja, da korespondenca med ponudniki in naročnikom poteka na podlagi spiska tistih ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Po mnenju vlagateljev gre za bistveno kršitev določil ZJN-1, saj glede na to, da ponudniki niso prejeli zapisnika, niso bili seznanjeni s tem, ali in katera ponudba je prispela prepozno in je izločena iz nadaljnjega obravnavanja. Dejstvo pa je tudi, navajata vlagatelja, da bi moralo iz zapisnika izhajati, da nobena izmed ponudb ni prispela prepozno, kot se je to na samem odpiranju protokoliralo na zapisnik. Vlagatelja navajata še, da so ponudniki dne 3.2.2003 dobili sklep naročnika, iz katerega izhaja, da je iz nadaljnje obravnave kot prepozne izločil ponudnike pod šiframi, ki so navedeni pod 1. točko navedenega sklepa, naročnik pa je s tem sklepom tudi pozval tiste ponudnike, ki so pravočasno oddali ponudbeno dokumentacijo, da dvignejo svoj ponudbeni elaborat ter ga ponovno oddajo do določenega datuma in ure. Vlagatelja opozarjata, da je naročnik navedeni sklep (in s sem posledično poziv) sprejel iz razloga, da naj bi saniral svoje nadaljnje kršitve postopka, in sicer, da morajo ponudniki izbrisati parafo v svojih ponudbah, saj bi se na podlagi tega izkazovala identiteta ponudnika. Ne gre spregledati dejstva, navajata vlagatelja, da je bil naročnik na takšno nelogičnost in s tem posledično "pol anonimnost" opozorjen že s strani ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, vendar pa je (kot izhaja iz odgovorov naročnika ponudnikom) kljub opozorilu določenega ponudnika spremenil razpisno dokumentacijo samo v delu, da naj ponudbe ne bodo žigosane, ohranil pa je parafo in številčenje strani ponudbe. Vlagatelja sta mnenja, da takšno saniranje kršitev postopka oddaje javnega naročila, kot ga je izvedel naročnik s sklepom, z dne 3.2.2003, ni v skladu z določili ZJN-1, saj dopušča, da lahko ponudniki, ki so oddali svoje ponudbe po roku, ki je bil določen za oddajo ponudb ter po javnem odpiranju ponudb, spreminjajo svoje ponudbe ne samo v delu, na katerega so s sklepom napoteni. Po mnenju vlagateljev pa je nesporno tudi, da s takšnim postopkom, kot ga izvaja naročnik, postopek ni več anonimen, kot to določa 96. člen ZJN-1, ki v 3. odstavku določa kot obligacijo v tem postopku ravno anonimnost. Na podlagi vsega navedenega vlagatelja naročniku predlagata, naj v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, priglašata pa tudi odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 120.000,00 SIT.
Naročnik je s sklepom, štev. 39/2003-BM/BČ, z dne 12.2.2003, zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je bil na podlagi razpisne dokumentacije določen skrajni rok za oddajo ponudb dne 28.1.2003, do 12.00 ure ter da so do tega dne, do 12.00 ure, na naslov naročnika pravočasno prispele ponudbe trinajstih ponudnikov, nepravočasne pa so bile tri ponudbe, med njimi tudi ponudbi vlagateljev. Naročnik navaja, da je navedene tri ponudbe s sklepom, z dne 3.2.2003, skladno z določbo 57. člena ZJN-1 izločil ter da se bodo te ponudbe zato vrnile ponudnikom z navedbo, da so bile prepozne, strokovna žirija, ki bo ocenjevala pravočasne ponudbe, pa teh treh ponudb ne bo dobila v svojo presojo. Nesporno je, navaja naročnik, saj tudi iz vloženega zahtevka za revizijo ne izhaja drugače, da so bile navedene tri ponudbe oddane prepozno, pri čemer niti vlagatelja v zahtevku za revizijo, z dne 6.2.2003, ne očitata naročniku, da rok, ki je bil postavljen za oddajo ponudb, ni omogočal ponudnikom, da bi lahko pripravili svojo ponudbo. Naročnik opozarja, da vlagatelja sicer navajata, da bi moralo iz zapisnika izhajati, da nobena izmed ponudb ni prispela prepozno, kot se je to na samem odpiranju protokoliralo na zapisnik, vendar pa za to svojo navedbo ne predložita dokaza - nasprotno, na samem odpiranju, dne 3.2.2003, je bilo kot nesporno ugotovljeno, da so navedene tri ponudbe prispele prepozno, in da je temu res tako, je kasneje potrdil tudi izdani sklep naročnika, z dne 3.2.2003. Rok za oddajo ponudb pa je po prepričanju naročnika ponudnikom omogočal tudi dovolj časa za pripravo ponudbene dokumentacije, kar izkazuje trinajst pravočasno oddanih ponudb. Iz navedenega je po prepričanju naročnika razvidno, da sta vlagatelja oddala svoji ponudbi prepozno, pri čemer prepozne oddaje svoje ponudbe ne moreta pripisati ravnanju naročnika, temveč je mogoče razlog za prepozno oddajo ponudbe iskati kje drugje. S tem sta vlagatelja po mnenju naročnika izgubila možnost nadaljnjega sodelovanja v predmetni zadevi in jima zato v konkretnem postopku ne more več nastati nikakršna škoda, saj njuna ponudba ne bo sodelovala v ocenjevanju pred strokovno žirijo. Naročnik opozarja, da na podlagi 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo pri naročniku vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik pri tem ugotavlja, da morata biti navedena pogoja izpolnjena kumulativno, pri čemer pa v konkretnem primeru vlagateljema ne more biti več povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, saj sta bili njuni ponudbi oddani prepozno. Hkrati pa naročnik opozarja, da vlagatelja grajata anonimnost natečaja, ne pa razpisne dokumentacije in ravnanja naročnika, ki je prva določala skrajni rok za oddajo ponudb, drugi pa je na podlagi te razpisne dokumentacije iz nadaljnjega teka dogodkov izločil vse prepozne ponudbe ter da torej vlagatelja navajata kot kršitev tisto, kar jima glede na njuno prepozno oddano ponudbo nikakor ne more več povzročiti nikakršne škode. Kljub temu naročnik odgovarja še na ostale navedbe vlagateljev v zahtevku za revizijo. Naročnik navaja, da pri javnem anonimnem natečaju ocenjuje prispele ponudbe strokovna neodvisna žirija, ki mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ter da je bila strokovna žirija v objavi javnega natečaja navedena, zaradi česar naročnik ni storil bistvene kršitve postopka oddaje javnega naročila, kot mu to očitata vlagatelja. Naročnik hkrati poudarja, da pri natečaju s področja arhitekture ni moč določiti ponderjev ponudbe, kot je to moč storiti pri ponudbi blaga ali storitev, saj gre za specifično ocenjevanje prispelih ponudb, zaradi česar je tudi imenovana strokovna žirija kot specifičnost in posebnost postopka oddaje javnega naročila z natečajem. Naročnik dalje navaja, da je bil v konkretnem primeru podaljšan rok za oddajo ponudbe, pri čemer so bili ponudniki o tem vnaprej obveščeni in so tako imeli dejansko na razpolago še več časa za oddajo ponudb, kot pa ga predvideva ZJN-1. Ker gre v konkretnem primeru za specifičen postopek javnega anonimnega natečaja, po mnenju naročnika niti ne bi bilo potrebno izvesti javnega odpiranja ponudb, ki je element postopka, ki se ga uporablja v odprtem ali omejenem postopku. Naročnik navaja, da je v konkretnem primeru organiziral javno odpiranja ponudb, dne 3.2.2003, zgolj z razlogom evidentiranja prepozno prispelih ponudb, kar je bilo vsem udeležencem natečaja sporočeno s sklepom, z dne 3.2.2003. Zaradi tega so bili vsi udeleženci postopka seznanjeni, katere ponudbe so prispele prepozno in so zato izločene iz nadaljnjega obravnavanja, zapisnik pa ni bil posredovan ponudnikom iz razloga, ker to v javnem anonimnem natečaju ni dolžnost naročnika. Navedbe vlagateljev v delu, ki se nanaša na sklep naročnika, z dne 3.2.2003, so po naročnikovem mnenju prav tako neutemeljene. Naročnik navaja, da je zaradi dejstva, da so ga ponudniki opozorili, da naj bi bila zaradi paraf lahko kršena anonimnost postopka, to odpravil s sklepom, z dne 3.2.2003, s katerim je ponudnikom naložil, naj parafe odpravijo. V čem naj bi bila ponudba spremenjena, potem ko je bil rok za oddajo ponudb dolg že več kot 2 meseca, naročniku ni jasno, ni pa tudi jasno, zaradi česa takšen postopek ne bi bil več anonimen. Naročnik pri tem pojasnjuje, da 96. člen ZJN-1 določa anonimnost udeležbe na javnem natečaju v odnosu do strokovne žirije in ne v odnosu do naročnika. Z drugimi besedami: anonimnost bi bila po naročnikovem mnenju lahko kršena zgolj v primeru, da bi imela strokovna žirija možnost ugotoviti identiteto posameznih ponudnikov, katerih ponudbe ocenjuje. Anonimnost mora biti torej zagotovljena v odnosu ponudniki - strokovna žirija in ne v odnosu ponudniki - naročnik. Da je temu tako, je po prepričanju naročnika moč ugotoviti tudi iz dejstva, da se anonimnost javnega natečaja navaja v 3. odstavku 96. člena ZJN-1, ki obravnava zgolj strokovno žirijo. Vlagatelja pa v svoji reviziji naročniku ne očitata izgube anonimnosti v odnosu do strokovne žirije, temveč zgolj na splošno očitata postopku, da ni bil anonimen. Na podlagi vseh navedenih dejstev je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, iz nadaljnjih navedb naročnika pa je po naročnikovem mnenju tudi razvidno, da bi bil zahtevek za revizijo, v kolikor ne bi bila zavržen, zavrnjen kot neutemeljen.
Vlagatelja sta dne 17.2.2003 obvestila naročnika, da vztrajata pri zahtevku za revizijo zoper sklep naročnika z dne 12.2.2003, štev. 39/2003-BM/BČ, ter da zahtevata nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelja v celoti vztrajata pri svojem zahtevku za revizijo ter opozarjata, da je naročnik v postopku oddaje javnega anonimnega natečaja storil vrsto napak in kršitev, na katere sta vlagatelja že opozorila v zahtevku za revizijo. Po mnenju vlagateljev je naročnikova odločitev, da vlagatelja nista aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo ter da se zahtevek za revizijo zavrže, v celoti nezakonita. Vlagatelja opozarjata, da je naročnik vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, z dopisom, z dne 28.1.2003, povabil na javno odpiranje ponudb, ki je bilo predvideno za ponedeljek, 3.2.2003, ob 9. uri, ter so se ga ponudniki tudi udeležili, vendar pa do njega formalno ni prišlo iz razloga, ker so ponudniki že na samem odpiranju opozorili na vrsto kršitev in nepravilnosti, predvsem na to, da v primeru, če bodo ponudbe odprte, bo iz njih razvidno, kdo je ponudnik (parafiranje oziroma podpis ponudb). Vlagatelja navajata, da se iz tega razloga ponudbe niso odprle, prav tako pa se ni formalno ugotovilo, da je katerakoli od ponudb prispela prepozno, saj se je naročnik odločil, da bo ponudnikom dal naknadni rok, v katerem morajo odpraviti pomanjkljivosti naročnikove dikcije iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagateljev ne gre spregledati dejstva, da bi moral naročnik naknadni rok objaviti na enak način (uradna objava), kot je bil objavljen prvotni rok za oddajo javnega naročila, prav tako pa bi moral omogočiti vsem ponudnikom, da do tega roka ponovno oddajo svoje ponudbe. Naročnik bi po mnenju vlagateljev moral vrniti postopek v prejšnje stanje in to za vse ponudnike, ki so oddali svoje ponudbe oziroma še več, za vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Sklep, z dne 3.2.2003, štev. 31/2003-BM/BČ, je torej po prepričanju vlagateljev v celoti nezakonit, z njim pa je kršeno med drugim tudi temeljno načelo enakopravnosti. Vlagatelja sta prepričana, da sta nesporno aktivno legitimirana za vložitev zahteve za revizijo. Dejstvo je, navajata vlagatelja, da lahko vloži zahtevek vsaka oseba, ki že sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, sodeluje pa lahko tudi tista oseba, ki bi lahko sodelovala, a je razlog za njeno nesodelovanje na strani naročnika, medtem ko je aktivna legitimacija v revizijskih postopkih v skladu z 9. členom ZRPJN postavljena zelo široko ob izpolnitvi pogojev, določenih v 9. členu, katera sta po prepričanju vlagateljev v konkretnem primeru oba kumulativno izpolnjena. Prav tako je dejstvo, navajata vlagatelja, da naročnik še naprej krši določila ZJN-1, saj bi moral z dnem prejema zahtevka za revizijo v skladu z določili ZRPJN nemudoma ustaviti vse aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, kar pa ni storil, saj je dopustil, da so se popravljene ponudbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo oddale do 12.2.2003. Iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo kot tudi iz sedaj navedenih dejstev, vlagatelja v celoti vztrajata pri svojem zahtevku za revizijo in priglašata stroške, kot je navedeno v zahtevku za revizijo kot tudi morebitne nadaljnje stroške vplačane takse.
Naročnik je dne 24.2.2003, z dopisom, štev. 62/2003-BM/BČ, z dne 21.2.2003, Državno revizijsko komisijo seznanil s tem, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega anonimnega natečaja, dne 25. in 26.2.2002 pa je Državni revizijski komisiji odstopil tudi zahtevek za revizijo z delom dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je dne 26.2.2003 naročnika pisno pozvala, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo posredoval z dopisom, štev. 68/2003-BM/HK, z dne 27.2.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.2.2003. Dne 27.2.2003 je naročnik Državno revizijsko komisijo obvestil tudi o tem, da sta vlagatelja naročniku predložila potrdilo o plačilu revizijske takse v znesku 100.000,00 SIT.
Po pregledu dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila z natečajem, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 2. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila z natečajem, ki sta ga oba vlagatelja vložila zoper sklep naročnika, štev. 31/2003-BM/BČ, z dne 3.2.2003, na podlagi 13. člena ZRPJN, zavrgel iz procesnih razlogov s sklepom, štev. 39/2003-BM/BČ, z dne 12.2.2003. Navedeni sklep je opremljen s pravilnim pravnim poukom, kot izhaja iz 2. odstavka 13. člena ZRPJN.
ZRPJN v 13. členu (Predhodni preizkus zahtevka za revizijo) določa, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona (1. odstavek 13. člena ZRPJN). Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Če vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, ki mora o pritožbi odločiti v osmih dneh (2. odstavek 13. člena ZRPJN).
Kot je razvidno iz zahteve vlagateljev za nadaljevanje revizije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, z dne 17.2.2003, s katero sta vlagatelja obvestila naročnika, da vztrajata pri zahtevku za revizijo, sta vlagatelja zahtevo za nadaljevanje postopka naperila zoper sklep naročnika, štev. 39/2003-BM/BČ, z dne 12.2.2003, s katerim je bil njun zahtevek za revizijo zavržen. Ob navedenem je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagateljev za nadaljevanje revizije postopka oddaje javnega naročila, z dne 17.2.2003, obravnavati kot pritožbo v smislu 2. odstavka 13. člena ZRPJN, pri čemer je morala v nadaljevanju presoditi o tem, ali so razlogi, ki jih navaja naročnik v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, štev. 39/2003-BM/BČ, z dne 12.2.2003, utemeljeni.
Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je naročnik vlagateljema odrekel aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka, pri čemer je svojo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo oprl na določilo 13. člena ZRPJN v povezavi z 9. členom ZRPJN.
ZRPJN v 9. členu (Aktivna legitimacija v postopku revizije) določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (1. odstavek 9. člena ZRPJN). Iz besedila citirane zakonske določbe je razvidno, da zakon priznava procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo (aktivno legitimacijo) osebam, ki (1.) imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in (2.) jim je bila ali bi jim lahko bila, zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev postopka oddaje javnega naročila, povzročena škoda. Zakon torej zahteva, da sta v konkretnem primeru hkrati (kumulativno) izpolnjena oba pogoja, in sicer: (1.) vlagatelj mora izkazovati interes za dodelitev naročila in (2.) obstajati mora (vsaj) možnost, da bo kot posledica ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, vlagatelju nastala škoda.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da imata v obravnavanem primeru vlagatelja kot ponudnika, ki sta očitno imela namen oddati pravilno ponudbo za predmetni javni razpis, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila, da pa jima ni bila in jima tudi ne bi mogla biti povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
ZJN-1 zahteva, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji objaviti rok (določiti datum in uro), v katerem je treba predložiti ponudbo. Rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti. (1. in 3. odstavek 55. člena ZJN-1).
Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je v obravnavanem primeru naročnik tako v objavi razpisa v Uradnem listu (5. (a) točka - "Datum in ura, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo"), kot tudi v razpisni dokumentaciji (I.2. točka - "Podrobnosti natečaja", 4. /pod/točka) določil, da se bodo kot pravočasne obravnavale vse ponudbe, ki bodo v vložišče prispele do 6.1.2003, do 14. ure. Dne 17.12.2002 je naročnik izdal "Addendum" k razpisni dokumentaciji, s katerim je podaljšal skrajni rok za oddajo ponudb od dne 6.1.2003, do 14. ure, na dan 28.1.2003, do 12.00 ure. Naročnik je v omenjenem dopolnilu (spremenjeno besedilo 4. podtočke točke I.2. razpisne dokumentacije) jasno zapisal: "Ponudbe, ki ne bodo popolne, bodo izločene s strani komisije brez vrednotenja. Za pravočasen rok prispetja se štejejo vse ponudbe, ki bodo v vložišče STO prispele do 28.1.2003, do 12.00 ure." Vsi ponudniki, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, so bili o spremembi skrajnega roka za oddajo ponudb (kot tudi o novem datumu za javno odpiranja ponudb) obveščeni s priporočeno pošto (dopis naročnika, z dne 28.1.2003 s pripadajočimi potrdili o vročitvi pošiljke).
V skladu z določili ZJN-1 morajo ponudniki v postopku oddaje javnega naročila svoje ponudbe naročniku predložiti osebno ali po pošti (5. odstavek 55. člena ZJN-1), pri tem pa se za pravočasno šteje vsaka ponudba, ki je bila naročniku predložena do datuma in ure, določene v objavi (2. odstavek 55. člena in 1. odstavek 57. člena ZJN-1). Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu (2. odstavek 57. člena ZJN-1).
Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (kopija knjige prispele pošte in evidenca prispelih ponudb) je razvidno, da je naročnik v obravnavanem primeru v dneh od 17.1.2003 do 28.1.2003, do 12.00 ure, (pravočasno) prejel skupaj trinajst ponudb. Vse navedene ponudbe so bile naročniku vročene osebno, pri čemer je bila zadnja prispela ponudba naročniku vročena ob 11.45 uri. Po 12.00 uri (torej po preteku skrajnega roka za oddajo ponudb) so bile naročniku osebno vročene še ponudbe treh ponudnikov, med njimi tudi ponudbi obeh vlagateljev (ponudba pod šifro 57620 ob 12.09 uri in ponudba pod šifro 56789 ob 12.24 uri). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno pritrditi ugotovitvi naročnika, da sta oba vlagatelja oddala svoji ponudbi po preteku skrajnega roka za oddajo ponudb, torej formalno prepozno.
ZJN-1 v 17. točki 1. odstavka 3. člena določa, da je "pravočasna ponudba" tista ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna (3. odstavek 57. člena ZJN-1). V skladu s pravili ZJN-1 pa je pravočasnost ponudbe obenem tudi (pred)pogoj za njeno pravilnost. V 18. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč določeno, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna(!) in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 2. odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Ob upoštevanju cit. določil zakona je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da naročnik ponudb obeh vlagateljev v nobenem primeru ne bi mogel obravnavati kot pravilni ponudbi ter ju kot taki ne bi mogel oziroma niti ne bi smel uvrstiti v nadaljnji postopek. Iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč nedvoumno izhaja, da sta vlagatelja svoji ponudbi vložila formalno prepozno in da njuni ponudbi torej ne moreta biti obravnavati kot pravilni ponudbi v smislu določil ZJN-1. Ker ponudbi vlagateljev kot takšni v nobenem primeru ne bi smeli biti predmet obravnave v nadaljevanju postopka ter posledično nobeden od njiju ne bi mogel biti izbran kot najugodnejši ponudnik, pa tudi nobenemu od njiju ne more nastati nikakršna škoda, ki bi bila posledica ravnanja naročnika v tem postopku.
Ob vsem navedenem je potrebno pritrditi naročniku, ki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da vlagateljema ne more priznati aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega natečaja. V obravnavanem primeru namreč niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 9. člena ZRPJN, ki morajo biti podani, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva skozi postopek revizije postopka oddaje javnega naročila. Kot že rečeno, ZRPJN v 1. odstavku 9. člena zahteva, da sta za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) nastanek (ali vsaj možnost nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med možnostjo nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Medtem ko v obravnavanem primeru sicer ni sporno, da vlagatelja izkazujeta interes za dodelitev predmetnega javnega naročila z natečajem (navedeni interes sta vlagatelja izkazala že s tem, da sta, čeprav prepozno, naročniku predložila svoji ponudbi), pa se je v konkretnem primeru potrebno strinjati z naročnikom v tem, da vlagateljema v nobenem primeru ne bi mogla biti povzročena škoda, ki bi jo bilo mogoče pripisati ravnanju naročnika, katero se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Upoštevati je namreč potrebno, da ponudbi vlagateljev v konkretnem primeru zaradi napake (prepozna oddaja ponudb), katero ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ampak sta zanjo v celoti odgovorna sama vlagatelja, v nobenem primeru ne bi (več) mogli sodelovati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Formalno pravno gledano je njun položaj enak tistemu, kakor če svojih ponudb sploh ne bi oddala. Vlagatelja v svojem zahtevku za revizijo tudi ne zatrjujeta (prav tako pa tudi ne predlagata nikakršnih dokazov v tej smeri), da sta bili njuni ponudbi oddani pravočasno in da bi ju naročnik zato moral sprejeti v nadaljnji postopek, temveč naročniku očitata kršitve postopka, ki niso neposredno povezane z "usodo" njunih ponudb (vlagatelja trdita, da je "saniranje" postopka, kot ga je izvedel naročnik, v nasprotju z zakonom ter predlagata, naj se le-ta v celoti razveljavi). Vlagateljema, ki s svojima ponudbama formalno ne sodelujeta (več) v postopku oddaje javnega naročila, in sicer iz razlogov, ki niso v sferi odgovornosti naročnika, ampak izvirajo izključno iz njunega lastnega ravnanja (oddaja prepozne oziroma nepravilne ponudbe), pa celo zaradi morebitnih kršitev naročnika v istem postopku (v katerem vlagatelja po lastni krivdi nista več udeležena) tudi ne more več nastati pravno relevantna škoda v smislu določila 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zato jima v konkretnem primeru ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka.
Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee 2. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelja zahtevka za revizijo sta v skladu z 22. členom ZRPJN zahtevala povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).
V Ljubljani, dne