018-028/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparata za pljuča in kosti in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Razveljavi se naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo navedena v sklepu, z dne 23.01.2003.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.
3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov nastalih z nadaljevanjem postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.07.2002 sprejel sklep, št. 252-2/02-2, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG aparata za pljuča in kosti. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, je naročnik, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.11.2002, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 23.12.2002 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 252-2/02, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj dne 06.01.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je razlika v korist izbranega ponudnika (izbrani ponudnik je skupaj prejel 89,33 točk, vlagatelj pa 85 točk), nastala pri tehničnih lastnostih, kjer je izbrani ponudnik prejel vse točke, vlagatelj pa ne. Pri tehničnih lastnostih sta tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj pri dveh kriterijih ("Servis v Republiki Sloveniji" in "Avtomatski pomik nosilca kaset") dobila vse točke, pri tretjem kriteriju ("Variabilni fokus"), pa je izbrani ponudnik prejel 10 točk, vlagatelj pa nič točk. Vlagatelj opozarja, da termin "variabilni fokus" v radiologiji ni poznan oziroma natančno definiran. Vlagatelj meni, da ker v svoji ponudbi ni navedel termina "variabilni fokus" ni prejel 10 točk. Vlagatelj sklepa, da ker v radiologiji termin "variabilni fokus" ni definiran, da potemtakem aparat omogoča izbor fokusa. Vlagatelj navaja, da aparat v njegovi ponudbi to omogoča, in sicer omogoča uporabnikom, da lahko izbirajo med fokusoma velikosti 0,6 mm in 1,0 mm. Vlagatelj opozarja, da je zastopnik proizvajalca aparata Siemens, ki ga je ponudil v svoji ponudbi, naročnika, pri sicer razveljavljenem postopku javnega naročila (sedanji postopek je ponovljeni razveljavljeni postopek brez sprememb, kar se tiče ocenjevanja tehničnih lastnosti, meni vlagatelj in zato sklepa, da so odgovori naročnika veljavni) vprašal za razlago termina "variabilni fokus" in dobil odgovor: "Mišljeno je spreminjanje fokusa med delovanjem aparata v območju okoli nastavljene vrednosti z namero zmanjšanja obrabe anode". Vlagatelj poudarja, da take tehnologije ne ponuja noben proizvajalec. Aparat izbranega ponudnika vsebuje tehnologijo s komercialnim imenom "Variofocus", ki pa deluje na naslednji način: "Pred posnetkom (ročno ali z APR programom - torej ne med delovanjem, kot je pojasnjeno v obrazložitvi naročnika) uporabnik izbere funkcijo "Variofocus", ki omogoča hkratno uporabo manjšega in večjega fokusa (torej ne nastavitev fokusa v območju okoli nastavljene vrednosti, kot je pojasnjeno v obrazložitvi naročnika)". Naročnik je po vlagateljevem mnenju, pri ocenjevanju tehničnih lastnosti z ocenjevanjem komercialnih imen in ne tehnologije, favoriziral izbranega ponudnika, kar je v neskladju z veljavno zakonodajo.
Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik sklep o oddaji javnega naročila razveljavi, opravi ponovno ocenjevanje ponudb in izbere njega kot najugodnejšega ponudnika, saj bi na podlagi določenih meril moral prejeti 85 točk, izbrani ponudnik pa 79,33 točk.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 252-2/02-25, z dne 23.01.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi naročnik navaja, da je po pregledu prejetih ponudb ponudnikov ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika, glede na postavljena merila za ocenjevanje ponudb iz vidika tehničnih lastnosti in drugih ugodnosti, izpolnjuje vse kriterije, zato je prejela višje število točk od vlagateljeve ponudbe. Naročnik poudarja, da je bil vlagatelj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila eden izmed prevzemnikov razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99) vnaprej navedel, opisal in ovrednotil vsa merila, ki jih bo uporabil za ocenjevanje prejetih ponudb. Naročnik dodaja, da vse do oddaje ponudb v okviru predmetnega javnega naročila v tem postopku ni prejel nobenega zahtevka za pojasnila razpisne dokumentacije, tako ne glede tehničnih zahtev naročnika z vidika predmeta javnega naročila, kot tudi ne glede splošnega dela razpisne dokumentacije, kjer so zajeta tudi merila za ocenjevanje ponudb. Glede na to naročnik meni, da je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči kot prepozen, saj vlagatelj v zahtevku po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik poudarja, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Naročnik navaja, da je merila za ocenjevanje ponudb vnaprej navedel, opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji skladno z ZJN-1 tako, da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila sploh in posebej predmetom javnega naročila, po katerem naročnik povprašuje. Skladno z določili ZJN-1 je naročnik kot merilo določil tudi tehnične prednosti, ki jih izbrani ponudnik zagotavlja. Naročnik ugotavlja, da je strokovna utemeljitev, ki jo je v zahtevku navedel vlagatelj, le vlagateljeva utemeljitev, ki pa je nasprotna utemeljitvi naročnika. Vlagatelj v svojem zahtevku, dodaja naročnik, navaja zgolj svoja mnenja in zaključke o tistih vprašanjih, za pojasnila katerih je pristojen naročnik sam v okviru podaje obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik še dodaja, da vlagatelj zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila, zahtevka za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila pa nanj ni naslovil.
Naročnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.01.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi sklepa navedel razloge za zavrženje njegovega zahtevka za revizijo, ki jih ta v svojem zahtevku za revizijo sploh ni navajal. Vlagatelj ponovno opozarja, da je zahteval revizijo, ker je naročnik v procesu ocenjevanja izbranemu ponudniku dodelil točke zaradi tehnologije, ki je izbrani ponudnik ne omogoča. Vlagatelj posebej poudarja, da ne vlaga zahtevka za revizijo zaradi meril, ki jih je naročnik določil, pač pa zaradi ocenjevanja ponudb po teh merilih. Zahtevek za revizijo pa je bil vložen takoj (v zakonsko določenem roku), ko je bila nepravilnost odkrita.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 252-2/02-27, z dne 03.02.2003, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Naročnik uveljavlja povračilo stroškov kopiranja celotne predložene dokumentacije, ki jo je prejela Državna revizijska komisija, v višini 4.200,00 SIT (280 kopij po 15,00 SIT) ter stroške poštnine v višini kot izhaja iz višine poštnega potrdila, ki jih je dolžan povrniti vlagatelj zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Glede naročnikove navedbe v sklepu, št. 252-2/02-25, z dne 23.01.2003, da vlagatelj zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila kljub temu, da zahtevka za obrazloženo obvestilo nanj ni naslovil, Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da zahteva za obrazloženo obvestilo ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo. V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je namreč določeno: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v predmetnem revizijskem postopku naročnik, s svojim sklepom, št. 252-2/02-25, z dne 23.01.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen z uporabo argumenta iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudniku ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti."

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala utemeljenost vlagateljevih navedb v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, zoper naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo kot prepoznega. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje nepravilnost ocenjevanja ponudb, glede na opredeljena merila v razpisni dokumentaciji in ne neskladnosti samih meril z določbami ZJN-1. Vlagatelj namreč navaja, da je razlika pri ocenjevanju ponudb v korist izbranega ponudnika nastala pri tehničnih lastnostih, kjer je izbrani ponudnik prejel vse točke, vlagatelj pa ne. Vlagatelj nadaljuje, da sta pri ocenjevanju tehničnih lastnosti tako izbrani ponudnik kot tudi vlagatelj pri dveh kriterijih (servis v Republiki Sloveniji in avtomatski pomik nosilca kaset) dobila vse točke, pri tretjem kriteriju (variabilni fokus), pa je izbrani ponudnik prejel 10 točk, vlagatelj pa nič točk. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj tako utemeljuje neupravičenost dodelitve 10 točk izbranemu ponudniku pri kriteriju variabilni fokus.

Državna revizijska komisija dodaja, da je domet uporabe določbe petega odstavka 12. člena ZRPJN, na katero se naročnik sklicuje pri zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, omejen. V skladu z navedeno določbo ZRPJN vlagatelj po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede (vnaprej določenega) načina ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja meril. Ti parametri, določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana. Na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN pa se ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in naknadnega preverjanja pravilnosti ocenjevanja ponudb. Glede na to, da se navedbe vlagatelja nanašajo na fazo ocenjevanja ponudb se pri tem na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN v konkretnem primeru ni mogoče sklicevati.

Iz navedenega posledično izhaja, da naročnik ni odgovoril na vlagateljeve navedbe glede nepravilnosti ocenjevanja ponudb, zaradi česar ni mogoče šteti, da je naročnik obrazložil svojo odločitev o zahtevku za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 12/03; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače." Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi z 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo, bi ne potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan meritorno odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija tudi zavrnila naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov nastalih v zvezi z nadaljevanjem postopka pred Državno revizijsko komisijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne

Natisni stran