018-027/03
Številka: 018-27/03-22-248Datum sprejema: 18. 2. 2003
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo opreme vodenja, zaščite in meritev za RTP 110/20 kV â?? in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo opreme vodenja, zaščite in meritev za RTP 110/20 kV â??, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.
2. Zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 340.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.
Obrazložitev:
Naročnik je, dne 17.10.2002, sprejel sklep, št. 3339/02 IHG, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme vodenja, zaščite in meritev za RTP 110/20 kV â??. Dne â?? je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku.
Vlagatelj je, dne 11.01.2003, še pred iztekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je že z dopisom, z dne 06.01.2003, obvestil naročnika o nepravilnostih v razpisni dokumentaciji in ga pozval, da naj jih odpravi. Naročnik je z dopisom, št. 38/03 - inž-JT/IGH, z dne 08.01.2003, potencialne ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, obvestil, da je sledil vlagateljevim pripombam (vlagateljev dopis naročniku, z dne 06.01.2003) v delu, ki se nanašajo na neustreznost navedbe naziva proizvajalca opreme, ne pa tudi vlagateljevim pripombam glede diskriminatornosti pogoja iz 18. alinee 4. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik je namreč v navedeni točki navodil ponudnikom kot izločilni pogoj določil, da morajo ponudniki v svoji ponudbi predložiti referenčno potrdilo o že izvedenih dobavah razpisane ali njej po namenu podobne opreme elektrogospodarskim družbam v Sloveniji v skupni vrednosti vsaj 50 mio SIT v zadnjem tri letnem obdobju. Ne gre spregledati dejstva, da je naročnik reference uporabil kot pogoj in ne kot merilo, kar sicer Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) dopušča, vendar pa je ta pogoj v celoti v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravnosti ponudnikov. Naročnik je namreč v nasprotju s 5. členom ZJN-1 z navedenim pogojem ponudnikom omejil možnost sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila in sicer krajevno (območje Slovenije), zneskovno (50 mio SIT) in časovno (tri leta). Naročnik je tudi v nasprotju s 7. členom ZJN-1 privilegiral ponudnike, ki so podobno opremo že dobavili in vgradili pri elektrogospodarskih družbah v Republiki Sloveniji. ZJN-1 nikakor ne dopušča, da naročnik kakorkoli privilegira bodisi domačega ponudnika, bodisi ponudnika, ki je dobavljal na območju Republike Slovenije. Dejstvo je, da je naročnik s tako postavljenim pogojem popolnoma neupravičeno diskriminiral večji krog ponudnikov, ki sicer niso dobavljali razpisane opreme v Republiki Sloveniji temveč povsod drugje po svetu, pogoj pa je tudi prilagojen točno določenemu ponudniku. S tako omejitvijo v delu pogojev naročnik tudi vzpostavlja stanje, da ponudniki, ki lahko ponudijo kvalitetno opremo in tudi cenejšo, kot pa ponudniki, ki izpolnjujejo naročnikov pogoj, ne morejo sodelovati tudi pri javnih razpisih v Republiki Sloveniji, saj ne morejo pridobiti ustreznih referenc.
Navedeni pogoj pa se odraža tudi v merilih za izbiro najugodnejše ponudbe in sicer v merilu "tehnična skladnost ponujene opreme". Naročnik je določil diskriminatorno merilo, ki prav tako favorizira določenega ponudnika, ki je opremo na objektu, za katerega se izvaja postopek oddaje javnega naročila, že dobavljal. Naročnik je s takšno določitvijo merila "tehnična skladnost ponujene opreme" kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Na podlagi vsega navedenega je vlagatelj naročniku v skladu s 16. členom ZRPJN predlagal, da v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, oziroma podrejeno, da odpravi nezakonitosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila tako, da spremeni razpisno dokumentacijo na način, da odpravi omejitveni pogoj, določen v 18. alinei 4. točke navodil ponudnikom in merilo, določeno v 15. točki istih navodil in sicer "tehnična skladnost ponujene opreme".
Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse ter 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka z vključenim 20% davkom na dodano vrednost.
Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter s sklepom, št. 209/2003-IHG, z dne 22.01.2003, le-temu v delu, ki se nanaša na zatrjevano diskriminatornost pogoja v 18. alinei 4. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) in v točki 10.1. splošnih razpisnih pogojev delno ugodil tako, da bo v razpisni dokumentaciji zahtevano referenčno potrdilo razširil na že izvedene dobave VN in SN primarne in sekundarne opreme elektrogospodarskim družbam v Sloveniji v skupni vrednosti 50 mio SIT v zadnjem tri letnem obdobju. V delu, ki se nanaša na zatrjevano diskriminatornost merila za izbiro najugodnejšega ponudnika (priloga št. 2, navodila ponudnikom, točka 15. in priloga št. 16, splošni razpisni pogoji, točka 11.2.) "tehnična skladnost ponujene opreme", pa je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v obrazložitvi citiranega sklepa navaja, da pogoj glede izvedenih dobav razpisane ali njej podobne opreme elektrogospodarskim družbam v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 50 mio SIT v zadnjem tri letnem obdobju razširja na že izvedene ponudnikove dobave VN in SN primarne in sekundarne opreme elektrogospodarskim družbam v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 50 mio SIT v zadnjem tri letnem obdobju. Naročnik dodaja, da s tem pogojem omogoča pripravo in oddajo kvalitetne ponudbe vsem ponudnikom VN in SN primarne in sekundarne opreme, ki so se že dokazali z uspešnimi in kvalitetnimi dobavami take opreme slovenskim elektrogospodarskim družbam v predpisanem vrednostnem in časovnem obdobju. Naročnik je prepričan, da s tem pogojem ne omejuje konkurence med ponudniki, saj temu pogoju samo v okviru dosedanjih naročnikovih poslovnih partnerjev zadosti vsaj pet potencialnih ponudnikov, v okviru elektrogospodarskih družb Slovenije pa še več. Postavljena meja 50 mio SIT v zadnjih treh letih je glede na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila zelo nizka in jo vsak resen in kvaliteten ponudnik, ki se kakorkoli ukvarja z dobavo elektrogospodarskim družbam v Republiki Sloveniji, zlahka preseže celo v enem letu. Naročnik dodaja, da se je s tem pogojem omejil na območje Republike Slovenije, ker predmet naročila ni le gola dobava opreme, pač pa je potrebno to opremo na objektu dati v pogon, izšolati kadre, dostaviti ateste, certifikate in ostalo dokumentacijo za opremo po zahtevah slovenskih predpisov, inšpekcijskih služb in upravnih organov, sodelovati s pooblaščeno strokovno institucijo v Sloveniji, dobaviti spremljajočo dokumentacijo in podobno. Zaradi navedenega in na podlagi dosedanjih pozitivnih in negativnih izkušenj na tem področju, je ponudnike omejil na področje Republike Slovenije, proizvajalci opreme pa niso geografsko omejeni. Tako ima vsak proizvajalec kvalitetne in cenovno konkurenčne opreme možnost najti v Republiki Sloveniji potencialnega ponudnika za ponudbo svoje opreme, ki ustreza temu razpisnemu pogoju.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na diskriminatornost merila "tehnična skladnost ponujene opreme" pa naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da to merilo utemeljuje z dejstvom, da naročniku odločitev za drug tip opreme za zaščito in vodenje, ki ni tehnično skladna s to, ki jo ima naročnik že v uporabi, pomeni dodatne stroške, ki niso zajeti v tem javnem naročilu. Naročnik nadaljuje, da je v dobrem desetletju uspel za svoje elektrodistribucijske objekte tipa RTP zgraditi moderen sistem zaščite in vodenja z mikroračunalniškimi moduli, ki združujejo funkcijo vodenja in zaščite ter z optičnimi vlakni za prenos informacij med temi napravami. Za vzdrževanje in parametriranje obstoječih sistemov zaščite in vodenja je naročnik usposobil, to je izobrazil in opremil z opremo za preizkušanje in parametriranje ekipe vzdrževalcev, ki uspešno vzdržujejo ta sistem v stanju brezhibnega in zanesljivega delovanja, nenazadnje pa razpolaga tudi s ključnimi rezervnimi elementi za obstoječi sistem vodenja in zaščite. V primeru izbire novega dobavitelja te opreme mora naročnik vse opisano zagotoviti tudi za novo opremo. To pa predstavlja za naročnika dodatne stroške, ki jih mora ponudnik novega sistema kompenzirati z nižjo ponudbeno ceno.
Vlagatelj je naročnika skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 30.01.2003, obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah v zahtevku za revizijo in dodaja, da je naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, z dne 22.01.2003, sam potrdil, da so merila za izbiro najugodnejšega ponudnika v spornem delu diskriminatorna in da bi naročniku odločitev za drug tip opreme za zaščito in vodenje, ki ni tehnično skladna z razpisano opremo pomenila dodatne stroške. Ne gre spregledati dejstva, da je v prvotni razpisni dokumentaciji naročnik v tehničnem delu zahteval, da ponudniki ponudijo naročniku zahtevan tip opreme in sicer z navedbo blagovne znamke in tipa oziroma oznake te blagovne znamke. Vlagatelj dodaja, da gre pri predmetnem javnem naročilu za postavitev popolnoma nove postaje, zaradi česar so navedbe naročnika iz njegove obrazložitve v celoti nesprejemljive, saj v konkretnem primeru nesporno ne gre za zagotovitev kompatibilnosti, ampak za razpis, ki je prilagojen določenemu dobavitelju oziroma proizvajalcu. Na takšen način vsi ostali ponudniki v elektrodistribuciji v Republiki Sloveniji nikakor ne morejo biti konkurenčni, čeprav ponujajo opremo enake kakovosti in z enakimi tehničnimi specifikacijami po nižji ceni, saj so vedno omejeni z nedoseganjem referenc v elektrogospodarskih družbah na območju Republike Slovenije. Vlagatelj meni, da so takšni pogoji kot tudi merila diskriminatorni in niso v skladu s temeljnimi načeli ZJN-1.
Vlagatelj je nadalje z dopisom, z dne 03.02.2003, Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila k zahtevku za revizijo v povezavi z naročnikovo trditvijo, da pomeni, odločitev za drug tip opreme za zaščito in vodenje, ki ni tehnično skladna z opremo, ki jo naročnik že uporablja, dodatne stroške, ki niso zajeti v tem razpisu. Vlagatelj navaja, da sistem zaščite, ki ga je zgradil naročnik za svoje distribucijske objekte tipa RTP in temelji na distribuiranem sistemu vodenja z mikroračunalniškimi moduli, ki združujejo funkcijo vodenja in zaščite ter z optičnimi vlakni za prenos informacij med temi napravami in za katerega naročnik trdi, da je moderen, mora pri komunikacijah, predvsem pri komunikacijah z nadrejenimi centri uporabljati protokole skladne z IEC predpisi (IEC: Mednarodna elektrotehniška komisija). S temi predpisi je z vidika skladnosti popolnoma irelevanten tip in proizvajalec opreme, s katero se sistem dograjuje. Pomembno je, da ta oprema komunicira v skladu z omenjenimi IEC protokoli in iz tega naslova naročnik ne more imeti nobenih dodatnih stroškov.
Glede naročnikove navedbe, da je za vzdrževanje in parametriranje obstoječih sistemov zaščite vodenja usposobil, to je izobrazil in opremil z opremo za preizkušanje in parametriranje ekipe vzdrževalcev, ki uspešno vzdržujejo ta sistem v stanju brezhibnega in zanesljivega delovanja ter da razpolaga tudi s ključnimi rezervnimi elementi za obstoječi sistem vodenja in zaščite, zaradi česar mora v primeru izbire novega dobavitelja te opreme vse navedeno zagotoviti tudi za novo opremo, kar predstavlja dodatne stroške, ki jih mora ponudnik kompenzirati z nižjo ceno, vlagatelj navaja, da je za predmetno naročilo potrebno dobaviti strojno in programsko opremo, strošek le-te pa morajo ponudniki upoštevati pri ponudbeni ceni. Vlagatelj nadaljuje, da je v predmetno naročilo vključeno tudi šolanje uporabnikov, ki mora zagotoviti takšen nivo znanja, da bo omogočeno vzdrževanje nabavljene opreme v stanju brezhibnega in zanesljivega delovanja, zato morajo ponudniki le-to vključiti v ponudbeno ceno. Vlagatelj še dodaja, da je v skladu z razpisom treba rezervne dele ponuditi kot opcijo, zato jih ni potrebno upoštevati pri kalkulaciji ponudbene cene.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 302/02-JT/Nš, z dne 03.02.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano diskriminatornost pogoja iz 18. alinee 4. točke navodil ponudnikom ter točke 10.1. splošnih razpisnih pogojev, da morajo ponudniki predložiti dokazilo (referenčno potrdilo) o že izvedenih dobavah razpisane ali njej po namenu podobne opreme elektrogospodarskim družbam v Sloveniji v skupni vrednosti 50 mio SIT v zadnjem tri letnem obdobju, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da navedeni pogoj pomeni krajevno (dobava gospodarskim družbam na območju Republike Slovenije), zneskovno (dobava v višini 50 mio SIT) in časovno (dobava v zadnjem tri letnem obdobju) omejevanje potencialnih ponudnikov, v nadaljevanju zahtevka pa podaja utemeljitev neupravičene omejitve dokazovanja usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila na dobave razpisane ali njej po namenu podobne opreme elektrogospodarskim družbam na območju Republike Slovenije, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala zatrjevano nedopustno krajevno omejevanje potencialnih ponudnikov. Naročnik je sicer s sklepom, št. 209/2003-IHG, z dne 22.01.2003, za izpolnjevanje navedenega pogoja dopustil tudi predložitev dokazil izvedene dobave VN in SN primarne in sekundarne opreme, še vedno pa je zahteval, da morajo biti dobave te opreme izvršene elektrogospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v revizijskem postopku ni podal utemeljenih razlogov, ki bi upravičevali njegovo ravnanje pri določitvi pogoja iz 18. alinee 4. točke navodil ponudnikom in 10.1. točke splošnih razpisnih pogojev. Naročnikova navedba, da predmet naročila ni samo dobava opreme, pač pa je potrebno opremo na objektu dati v pogon, usposobiti osebje, predložiti ateste, certifikate in ostalo dokumentacijo za ponujeno opremo v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, sodelovati s pooblaščeno strokovno institucijo v Sloveniji, dobaviti spremljajočo dokumentacijo in podobno, ne more biti zadosten razlog, da naročnik že vnaprej onemogoči sodelovanje na predmetnem javnem razpisu potencialnim ponudnikom, ki niso v zadnjih treh letih dobavljali (ali pa ne v zahtevani vrednosti) razpisano opremo elektrogospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije. Naročnik je namreč vse navedene argumente, s katerimi utemeljuje svoje ravnanje pri določitvi spornega pogoja, implementiral v razpisno dokumentacijo (splošni razpisni pogoji in posebni tehnološki pogoji), kot posebne pogoje, ki jih morajo izpolniti ponudniki. Tako je naročnik v 8. točki splošnih razpisnih pogojev določil, da bo moral izbrani ponudnik naročniku priskrbeti ter izročiti ob dobavi opreme vso potrebno tehnično dokumentacijo (merske skice in vezalne sheme v smislu veljavnih IEC predpisov) o naročeni opremi v roku 45 dni od veljavnosti pogodbe ter nadalje navodila za obratovanje, vzdrževanje (vse v slovenskem jeziku) in homologirano atestno dokumentacijo, vso dokumentacijo za tehnični pregled ter poročilo strokovne institucije o ustreznosti ponujene opreme za vgradnjo v elektroenergetski sistem Republike Slovenije. Naročnik je nadalje v 10. točki posebnih tehničnih pogojev natančno določil zahteve glede usposabljanja naročnikovega osebja, ki bo upravljalo z opremo, ki je predmet tega javnega naročila. Torej je naročnik s temi zahtevami, ki so že opredeljene v razpisni dokumentaciji, zagotovil, da bodo tudi ponudniki, ki niso dobavljali opreme, ki je predmet tega javnega naročila elektrogospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije, ob upoštevanju določil razpisne dokumentacije ponudili takšno opremo (izvedbo javnega naročila), ki bo izpolnjevala vse prej navedene naročnikove zahteve. Z načinom določitve pogoja v 18. alinei 4. točke navodil ponudnikom in v 10.1.točki splošnih razpisnih pogojev je naročnik torej neupravičeno onemogočil sodelovanje potencialnim ponudnikom, ki v zadnjem tri letnem obdobju niso dobavljali razpisane opreme (ali ne v zahtevani višini) elektrogospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije, kar pomeni kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je opredeljeno v 5. členu ZJN-1. Prvi odstavek 5. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence." Namen pravil o javnih naročilih ni, da bi vsem ponudnikom zagotavljala enake možnosti za pridobitev posla. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe, vendar pa lahko določi le takšne pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Niso torej dovoljeni takšni pogoji, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov ter preprečujejo konkurenco.
Čeprav presoja naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ne pa naročnikovo presojo zahtevka za revizijo, pa Državna revizijska komisija dodaja, da gre spremembi pogoja (delna ugoditev zahtevi) poleg zgoraj navedenih argumentov dodati tudi to, da tako oblikovan pogoj ni v neposredni povezavi s predmetom javnega naročila.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano diskriminatornost merila za izbiro najugodnejšega ponudnika "tehnična skladnost ponujene opreme", Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (15. točki navodil ponudnikom in 11.2. točki splošnih razpisnih pogojev) določil naslednji način ocenjevanja pri navedenem merilu, ki ima 15% delež pri ocenjevanju ponudb: "Merilo je tehnična skladnost ponujene opreme z že vgrajeno opremo po RTP-jih â??., oziroma drugih elektrodistribucijskih družbah v Sloveniji. Tehnična skladnost ponujene opreme z že vgrajeno opremo RTP-jih v primeru večjih in obsežnejših okvar ali v primeru havarij omogoča najhitrejšo zamenjavo okvarjene ali uničene opreme iz havarijskih zalog ali z demontažo iz objektov naročnika ali solidarnostno iz havarijskih zalog drugih elektrodistribucijskih družb v Sloveniji.
Tehnično skladnost vrednotimo z naslednjim številom točk:
â"˘ če je ponujena oprema skladna v smislu možnih zamenjav z opremo, s katero naročnik že razpolaga, prejme ponudnik 15 točk,
â"˘ če je ponujena oprema skladna v smislu možnih zamenjav z opremo, s katero razpolagajo druge elektrodistribucijske družbe v Sloveniji prejme ponudnik 5 točk.
Točke se ne seštevajo."
Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da naročnik v revizijskem postopku ni podal utemeljenih razlogov, ki bi upravičevali njegovo ravnanje pri določitvi merila za izbiro najugodnejšega ponudnika "tehnična ustreznost opreme". Naročnikova argumentacija, da odločitev za drug tip opreme za zaščito in vodenje, ki ni tehnično skladna s to, ki jo ima naročnik že v uporabi, pomeni dodatne stroške, ki niso zajeti v tem javnem naročilu, brez predložitve ustreznih dokazov za takšno trditev, ni utemeljena.
Sistem zaščite, ki ga je zgradil naročnik in temelji na distribuiranem sistemu vodenja z mikroračunalniškimi moduli, ki združujejo funkcijo vodenja in zaščite, mora namreč pri komunikacijah, predvsem pri komunikacijah z nadrejenimi centri uporabljati protokole skladne z IEC (IEC: Mednarodna elektrotehniška komisija) predpisi. Naročnik pa je to zahtevo (skladnost z IEC predpisi) vključil v razpisno dokumentacijo (posebni tehnični pogoji), kar pomeni, da morajo ponudniki pri sestavi svoje ponudbe navedeni pogoj upoštevati in tudi vkalkulirati v ponudbeno ceno. Ponujena oprema mora delovati v skladu z navedenimi IEC protokoli in iz tega naslova naročnik ne more imeti nobenih dodatnih stroškov. Tudi naročnikov argument, da vgraditev drugačne opreme pomeni zanj dodatne stroške ne vzdrži, saj so v 10. točki posebnih tehničnih pogojev natančno določene zahteve glede usposabljanja, ki ga mora izvesti izbrani ponudnik ob dobavi opreme in njenem dajanju v pogon. V 2. točki splošnih razpisnih pogojev je nadalje določeno, da morajo ponudniki v ponudbeni ceni zajeti tudi stroške preizkušanja in zagona, nadalje stroške preizkusa v tovarni proizvajalca za dve osebi naročnika in predstavnika EIMV, ki zajemajo vse stroške razen dnevnic ter druge stroške, če tako zahteva razpisna dokumentacija. Nadalje je v 8. členu vzorca pogodbe določeno, da bo izbrani ponudnik dogovorno z naročnikom pripravil posebno seznanitev naročnika oziroma njegovih delavcev z zanj novimi izdelki, ki so predmet pogodbe. Iz vsega navedenega izhaja, da morajo ponudniki pri sestavi svoje ponudbe upoštevati zahteve glede usposabljanja in jih tudi vkalkulirati v ponudbeno ceno. Glede naročnikove navedbe, da razpolaga s ključnimi rezervnimi elementi za obstoječi sistem vodenja in zaščite, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da morajo glede na določbo 7. točke posebnih tehničnih pogojev ponudniki v svoji ponudbi predlagati spisek rezervne opreme, naročnik pa bo po potrebi izbral količino opreme po lastni presoji do največ 10% skupne vrednosti projekta. V 8. členu vzorca pogodbe je nadalje določeno, da mora izbrani ponudnik nuditi servisiranje za čas predvidene življenjske dobe ponujene opreme. V 12. členu vzorca pogodbe pa je še določeno, da je izbrani ponudnik dolžan naročnika oskrbovati z rezervnimi deli še 10 let po dobavi razpisane opreme. Državna revizijska komisija dodaja, da morebitna zaloga rezervnih delov, ki jo je naročnik nabavil v nekem drugem postopku oddaje javnega naročila, sama po sebi ne more biti opravičljiv razlog za takšno omejevanje konkurence pri nabavi nove opreme, ki je predmet novega postopka oddaje javnega naročila, da mora le-ta ustrezati rezervnim delom, s katerimi razpolaga naročnik. Naročnik v konkretnem primeru lahko zahteva skladnost ponujene opreme z obstoječo opremo, v smislu kompatibilnosti delovanja, ne pa v smislu možnih zamenjav z opremo, s katero že razpolaga v kolikor drugačna oprema izpolnjuje zahteve glede kompatibilnosti. Kompatibilnost delovanja pa je mogoče zagotoviti z vgradnjo opreme, ki je skladna z IEC standardi. Na ta način se lahko zagotovi poenotenje in hkrati odprtost sistema, ki ne omejuje konkurence pri morebitni nadgradnji le-tega. Z načinom določitve merila "tehnična skladnost ponujene opreme" je naročnik torej neupravičeno onemogočil sodelovanje potencialnim ponudnikom, ki ponujajo opremo, ki ni zamenljiva z opremo, s katero naročnik že razpolaga, kar pomeni kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki opredeljenega v 5. členu ZJN-1.
Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse ter 2000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka z 20% davkom na dodano vrednost. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT in odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).
V Ljubljani, dne