018-011/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za sukcesivno organizacijo seminarjev po lokacijah po celi Sloveniji s področja IS/IT za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov po Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 24-IB in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??, kot poslovodeči partner konzorcija â?? z naslednjimi člani: â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.09.2002 sprejel sklep, št. 35/2002-s(vv), o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno organizacijo seminarjev po lokacijah po celi Sloveniji s področja IS/IT za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov po Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 24-IB. Dne â?? je naročnik v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku. Naročnik je dne 30.10.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 35/2002-s(vv), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) z dopisom, z dne 28.11.2002, naročniku podal zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je z dopisom, z dne 10.12.2002, poslal vlagatelju zahtevano obrazloženo obvestilo.

Zoper odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj dne 23.12.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila moral izpeljati po drugem odstavku 20. člena ZJN-1, ker je vlagatelj pripravljal program, ki je predmet javnega naročila in ima zato avtorske pravice na tem programu.

Vlagatelj nadaljuje, da naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila ni navedel vrednosti javnega naročila, niti ni bilo možno te vrednosti izračunati iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj še dodaja, da naročnik ni korektno izpeljal postopka oddaje javnega naročila, ker ni na osnovi dejstev ugotovil ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za izvedbo javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval poslovanje na razpisanem področju v tekočem letu in zadnjih dveh letih pred objavo razpisa. V tej točki izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve, saj je predmet javnega naročila sukcesivna organizacija seminarjev po lokacijah po celi Sloveniji s področja IS/IT za strokovne delavce vzgojno izobraževalnih zavodov po Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v skladu s specifikacijami. Izbrani ponudnik pa ni bil vključen v Katalog programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za leti 2000/2001 in 2001/2002 niti kot izvajalec programov računalniškega opismenjevanja, iz česar sledi, da ne pozna poslovanja na razpisanem področju.

Vlagatelj nadalje dodaja, da je bil v razpisni dokumentaciji določen pogoj, da mora imeti ponudnik najmanj pet zaposlenih v rednem delovnem razmerju za področje vodenja in organiziranja izobraževanja. Izpolnjevanje tega pogoja pa ne more biti razvidno iz delavske knjižice, ampak le iz pogodbe o zaposlitvi ali odločbe o razporeditvi. Teh dokumentov pa naročnik od ponudnikov ni zahteval. Nadalje je med pogoji določeno, da mora vsak zaposleni imeti tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije ali izvajanja izobraževanja odraslih. Tudi izpolnjevanje tega pogoja ni mogoče ugotavljati iz delovne knjižice, saj iz le-te ni razvidno, kakšna dela delavec opravlja.

Vlagatelj dodaja, da je naročnik z zahtevo razpisne dokumentacije po letni realizaciji v višini 95 milijonov SIT za leto 2001 postavil diskriminatoren pogoj glede finančne sposobnosti ponudnikov.

Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno prouči navedena dejstva in spremeni svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ali razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 35/2002-s(vv), z dne 07.01.2003, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na 12. člen ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro postopka oddaje predmetnega javnega naročila, nadalje v delu, ki se nanaša na neobjavo vrednosti javnega naročila, nadalje v delu, ki se nanaša na način dokazovanja izpolnjevanja pogojev glede zaposlovanja potrebnega števila kadrov za področje organizacije izobraževanja ter potrebnih delovnih izkušenj ter v delu, ki se nanaša na postavitev diskriminatornega pogoja za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov, formalno prepozen.

Glede izpolnjevanja pogoja s strani izbranega ponudnika, ki se nanaša na poslovanje na razpisanem področju v tekočem letu in v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa (točka 5.2.A.8 Navodil ponudnikom), naročnik navaja, da je na podlagi izpolnjenega obrazca "Prijava" in predloženih dokazil preveril in ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje navedeni pogoj. Izbrani ponudnik je v teh letih organiziral več kot 20 izobraževanj in v celoti zadostil razpisnemu pogoju. Vlagatelj zahtevka za revizijo navaja, da izbrani ponudnik v preteklosti ni bil vključen v Katalog programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Naročnik tega tudi ni zahteval in takega pogoja ne more in ne želi postaviti, saj bi bil diskriminatoren. Delovne izkušnje pri organizaciji izobraževanja namreč ne morejo biti vezane na enega samega naročnika.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik ni preveril, koliko zaposlenih pri izbranem ponudniku se ukvarja z organizacijo izobraževanja, le-ta navaja, da je v skladu z zahtevami razpisnega pogoja 5.2.C.1 pravilno na podlagi predloženih dokazil (vpisa v obrazcu "Prijava" in priložene sistemizacije delovnih mest) ugotovil, da zadostno število zaposlenih pri izbranem ponudniku izpolnjuje ta razpisni pogoj, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati nasprotnega.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.01.2003, obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 35/2002-s(vv), z dne 15.01.2003, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema navedbe iz sklepa, z dne 07.01.2002, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na izbiro odprtega postopka za oddajo predmetnega javnega naročila, nadalje v delu, ki se nanaša na neobjavo vrednosti javnega naročila ter v delu, ki se nanaša na postavitev diskriminatornega pogoja za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov, formalno prepozen. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Takšna določba zavezuje ponudnika, da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in ga pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Vlagatelj bi torej moral navedene zatrjevane kršitve uveljavljati najkasneje do dneva prejema odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 5.2.A.8 Navodil ponudnikom in sicer, da le-ta ni posloval na razpisanem področju v tekočem letu in zadnjih dveh letih pred objavo razpisa, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 5.2.A.8 Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije določil, da bo priznal sposobnost za celotno razpisano področje ponudnikom, ki bodo med drugim izpolnjevali tudi pogoj, da poslujejo na razpisanem področju v tekočem letu in v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa. Določitev usposobljenosti za izvedbo konkretnega javnega naročila in način njenega izkazovanja je v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila. Navedeni pogoj razpisne dokumentacije tako že zaradi spoštovanja načela nediskriminatornosti ni mogoče razlagati na način, da je mogoče šteti za izpolnitev pogoja razpisne dokumentacije (poslovanje na razpisanem področju v tekočem letu in v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa) zgolj organizacijo seminarjev računalniškega opismenjevanja po Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za leti 2000/2001 in 2001/2002, saj bi bila v tem primeru omejena konkurenca do te mere, da bi navedeni pogoj izpolnjevali zgolj tisti ponudniki, ki so že do sedaj pri naročniku izvajali predmetno naročilo. V primeru, če bi naročnik ta pogoj želel postaviti na način, kot ga razlaga vlagatelj, bi to moral nedvoumno navesti v razpisni dokumentaciji, ponudniki, ki do sedaj niso izvajali seminarjev računalniškega opismenjevanja po Katalogu programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za leti 2000/2001 in 2001/2002, pa bi imeli na ta način možnost (pravočasno) zatrjevati diskriminatornost takšnega pogoja. Zaradi navedenega velja slediti naročnikovi razlagi navedenega pogoja, da le-tega izpolnjujejo ponudniki, ki so v tekočem letu in v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa poslovali na področju organizacije seminarjev in izobraževanj. K takšni razlagi navedenega pogoja pa napotuje tudi zahteva iz točke 5.2.A.9 Navodil ponudnikom, kjer je navedeno, da mora ponudnik za tekoče leto in za vsako od zadnjih dveh let pred letom objave tega razpisa izkazati, da je uspešno organiziral vsaj 20 seminarjev ali tečajev letno z najmanj osem udeleženci. K navedeni naročnikovi interpretaciji gre dodati, da je potrebno predmetni pogoj razlagati v povezavi s predmetom javnega naročila. Naročnikovo zahtevo gre torej interpretirati v smeri, da je pri ugotavljanju usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila določil, da bo upošteval sposobnost organiziranja seminarjev s področja informacijskih sistemov in informacijske tehnologije. Državna revizijska komisija tako na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v obrazcu "prijava" navedel, da je v letih 2000, 2001 in 2002 organiziral več kot 20 seminarjev. Izpolnjevanje predmetnega pogoja tudi izhaja iz točk 1, 3, 6.1 (izbrani ponudnik je leta 1999 pridobil certifikat ISO 9001 za področje izobraževalne storitve na področju računalništva) in 8 (delovne izkušnje na področju dela pri ponudniku). Iz navedenega izhaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi izpolnil naročnikovo zahtevo iz točke 5.2.A.8. Navodil ponudnikom, zato ni mogoče trditi, da je njegova ponudba v tem delu nepravilna.

Državna revizijska komisija dodaja, da tudi če bi bilo ugotovljeno, da je navedeni pogoj nejasen, ga prav tako ni mogoče interpretirati v škodo (izbranega) ponudnika. V kolikor pa je vlagatelj menil, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil ustrezen pogoj za ugotavljanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila oziroma neustrezno določil način dokazovanja izpolnjevanja pogoja, bi moral le temu ugovarjati najkasneje do prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (argument prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na neizpolnjevanje zahteve iz razpisne dokumentacije glede načina dokazovanja števila zaposlenih v rednem delovnem razmerju za področje vodenja in organiziranja izobraževanja ter njihovih delovnih izkušenj, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki 5.2.C.1 Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije določil, da bo priznal sposobnost za celotno razpisano področje ponudnikom, ki bodo med drugim izpolnjevali tudi pogoj, da imajo najmanj pet delavcev zaposlenih v rednem delovnem razmerju za področje vodenja in organiziranja izobraževanja. Naročnik je nadalje v točki 5.2.C.4 Navodil ponudnikom določil, da morajo imeti vsak izmed teh zaposlenih delavcev najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije ali izvajanja izobraževanja odraslih. Ob tem pa naročnik ni konkretneje določil, na kakšen način bo preverjal izpolnjevanje navedenih pogojev razpisne dokumentacije. Zaradi navedenega je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb preverjal izpolnjevanje navedenih pogojev (točki 5.2.C1 in 5.2.C.4 Navodil ponudnikom) s strani izbranega ponudnika na način, da je pregledal podatke navedene v obrazcu "Prijava", nadalje podatke v predloženi sistemizaciji delovnih mest pri izbranemu ponudniku in podatke v predloženih delovnih knjižicah zaposlenih, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila. V kolikor je vlagatelj menil, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni ustrezno določil načina preverjanja izpolnjevanja navedenih pogojev za ugotavljanje usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, bi moral le temu ugovarjati najkasneje do prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (argument prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN). Ne da bi se opredeljevala do ustreznosti naročnikove določitve načina preverjanja izpolnjevanja pogojev iz točk 5.2.C.1 ter 5.2.C.4 Navodil ponudnikom, Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za dokazovanje izpolnjevanja navedenih pogojev predložil vso zahtevane dokumente, ki so vsebovali podatke (zlasti podatki, vsebovani v obrazcu "Prijava"), na podlagi katerih je naročnik preveril usposobljenost (izbranega) ponudnika, vlagatelj pa v revizijskem postopku ni predložil dokazov, ki bi dokazovali neresničnost podatkov v teh predloženih dokumentih, zaradi česar ni mogoče zavrniti njegove ponudbe na podlagi zahtevanih in predloženih dokumentov.
Čeprav zapisano ni vplivalo na odločitev o neutemeljenosti zadevnih vlagateljevih navedb, pa Državna revizijska komisija dodaja, da je enako dokumentacijo kot izbrani ponudnik, glede katere vlagatelj meni, da iz nje izpolnjevanja pogojev ni mogoče preveriti, predložil tudi sam (vlagatelj).

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne

Natisni stran