018-003/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme: 160 kom električnih negovalnih postelj, 160 kom enodelnih vzmetnic, 160 kom nočnih omaric, 80 kom servirnih mizic, 80 kom trapezov in 20 kom infuzijskih stojal in vloženega zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila podjetja â??(v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik â??, zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Dopolnitev zahtevka za revizijo se zavrže.
3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 120.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.06.2002 sprejel sklep, št. JR/3-2002-POST, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme: 160 kom električnih negovalnih postelj z ograjico, 160 kom vzmetnic, 80 kom nočnih omaric z zložljivo servirno mizico, 80 kom nočnih omaric brez servirne mizice, 80 kom servirnih mizic, 80 kom trapezov, 20 kom infuzijskih stojal. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Dne 23.08.2002 je bilo javno odpiranje ponudb, na katerem je naročnik ugotovil, da je prejel devet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 03.09.2002 sprejel sklep o oddaji javnega naročila št.: JR/7-2002-POST, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je bilo šest ponudb pravilnih, tri ponudbe pa so bile nepravilne, ker ponudniki niso dostavili vzorcev opreme.

Zoper sklep o oddaji javnega naročila je vlagatelj, dne 11.09.2002, vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem je navedel, da je sklep nezakonit in da bi moral naročnik izbrati vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika ter da vlaga zahtevek proti sklepu zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega predpisa. Po mnenju vlagatelja je naročnik kršil merila za ocenjevanje ponudb, določena v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v členu IX. in naslednjih členih. Med merili za izbiro najugodnejšega ponudnika so tudi tehnične lastnosti ("tehnične specifikacije") izdelkov, ki v skupni oceni predstavljajo 35 % ocene (IX. člen navodil). Naročnik je v 4. točki IX. člena navodil (tehnična specifikacija opreme) opredelil lastnosti posameznih izdelkov, ki jih šteje za pomembne in za posamezno lastnost določil število točk (0,5 oziroma 1 točko), ki jo prejme izdelek, če določeno merilo izpolnjuje. Najvišje skupno število točk znaša 35 točk. Naročnik je vlagatelju priznal le 15 od 35 možnih točk, po prepričanju vlagatelja pa bi mu moral priznati dodatnih 16 točk oziroma skupaj 31 točk. Vlagatelj je prepričan, da naročnik pri ocenjevanju izdelkov (opreme), ki jo je vlagatelj predložil, izdelkom ni priznal lastnosti, ki jih ti imajo. Po ustnih zagotovilih naročnika naročnik ni priznal lastnosti oziroma točk pri več tehničnih lastnostih, med drugim tudi pri navedenih: postelja, vzmetnica, nočna omarica s servirno mizico, servirna mizica, infuzijsko stojalo. Vlagatelj je za vsak izdelek navedel v 4. točki IX. člena navodil zahtevane lastnosti ter pojasnil podrobnosti glede opreme, ki jo je predložil vlagatelj. Vlagatelj je navedel, da je mogoče vse opisane lastnosti opreme ugotoviti pri običajnem pregledu ter predlagal, da te lastnosti ugotovi izvedenec. Kot dokaz za svoje trditve je navedel vzorce, ki so del ponudbe pri naročniku, prospekte, ki so sestavni del ponudbe, ocenjevalno listo, prospekt "postelja za nego" s komentarjem in mnenje izvedenca.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je predložil zahtevane vzorce: posteljo, vzmetnico, trapez in nočno omarico s servirno mizico. Vlagatelj pa ni predložil servirne mizice brez nočne omarice, in sicer zato, ker je identična z mizico z nočno omarico, le da je brez nočne omarice: predložil pa je prospekt. Vlagatelj ni predložil vzorca infuzijskega stojala in nosilca za steklenice pri omarici; za ta dva izdelka je predložil le prospekt. Naročnik za ta dva izdelka vlagatelju ni dodelil nobenih točk. Vlagatelj navaja, da je prepričan, da bi nekatere lastnosti izdelkov naročnik lahko presodil tudi iz prospektov, saj gre pri infuzijskih stojalih in nosilcu za steklenice za enostavne tehnične izdelke,njihova uporaba je enostavna, tehnične lastnosti pa so razvidne iz prospektov. Vlagatelj še dodaja, da naročnik nepredložitev vzorcev za vse izdelke ni štel za nepopolno ponudbo, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb in iz izpodbijanega sklepa o oddaji javnega naročila, saj poleg vlagatelja tudi drugi ponudniki niso predložili vseh izdelkov v preizkus (npr. ...).
Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št.: JR/7-2002-POST, z dne 03.09.2002, še enkrat oceni in ovrednoti ponudbe glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, navedena v razpisni dokumentaciji ter izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve o stroških do plačila.
Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT ter 2000 točk po odvetniški tarifi za sestavo zahtevka in 30 točk za materialne stroške.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN dne 24.09.2002 sprejel sklep št.: JR/9-2002-POST, s katerim je razveljavil postopek o oddaji javnega naročila za opremo po javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je na sklep o oddaji javnega naročila prejel dva zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila (ponudnika â?? in vlagatelja). Na podlagi teh zahtevkov je naročnik ponovno proučil ponudbe in sklenil, kot je navedeno v izreku sklepa.
Naročnik je v pravnem pouku navedel, da ponudnik, ki je vložil zahtevek za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, o čemer mora v roku 3 dni obvestiti naročnika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN dne 30.09.2002 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V zvezi s sklepom naročnika št.: JR/9-2002-POST, z dne 24.09.2002, vlagatelj navaja, da naročnik ni ugodil zahtevku za revizijo ter da ne namerava še enkrat oceniti ponudb in ponovno opraviti izbire najugodnejšega ponudnika, kot je predlagal vlagatelj. Naročnik je v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila ter dejansko zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj dodaja, da je takšno ravnanje naročnika v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Ur.l. Rs, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), ki v 77. členu sicer predvideva možnost, da naročnik zavrne vse ponudbe, vendar to ni mogoče, če je naročnik že ugotovil, da predložene ponudbe ustrezajo razpisnim pogojem in je že izbral najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj še predlaga, da Državna revizijska komisija naročnika opozori, da mora pisanja vročati pooblaščencu, glede na to, da ima vlagatelj pooblaščenca. Vlagatelj je priglasil še stroške za sestavo obrazloženega obvestila o nadaljevanju postopka v višini 100 točk in materialne stroške v višini 2 točki.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.10.2002, (nepravilno) dostavil zahtevek za revizijo z dokumentacijo Ministrstvu za finance, ki ga je odstopilo v odločanje Državni revizijski komisiji dne 11.10.2002.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-222/02-22-1837, z dne 14.10.2002, razveljavila sklep naročnika št.: JR/9-2002-POST, z dne 24.09.2002, in odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 29.11.2002 izdal sklep, št. JR/11-2002-POST, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo in v celoti razveljavil javni razpis. V obrazložitvi naročnik navaja, da ponudbena dokumentacija, ki so jo vložili ponudniki, ni bila sestavljena v skladu z navodili naročnika. V VIII. členu točka 20 navodil ponudnikom določa, da morajo ponudniki za priznanje usposobljenosti in sposobnosti dostaviti vzorec ponujene opreme. Samo eden od ponudnikov je dostavil vzorec kompletne ponujene opreme, vsi ostali ponudniki pa niso izpolnili pogoje za priznanje sposobnosti in usposobljenosti. Tudi sama razpisna dokumentacija ni vsebovala takšnih meril, ki bi omogočala izbor najugodnejšega ponudnika na objektiven način in ni zagotavljala izbor takšne opreme, ki jo naročnik dejansko potrebuje. Zaradi navedenega je naročnik razveljavil celotni postopek in pripravil novo razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala, da bo naročnik dobil opremo, ki jo dejansko potrebuje. Že iz vloženih zahtevkov za revizijo izhaja, da tehnične specifikacije opreme niso bile dovolj jasne, da bi na osnovi prejetih ponudb naročnik lahko ponudbe medsebojno primerjal na enakih izhodiščih.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.12.2002, naročniku posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa sam s seboj v nasprotju in da je vlagatelj zahteval razveljavitev postopka in ponovno odločanje o najboljšem ponudniku, naročnik pa o najboljšem ponudniku ni odločil in sploh ne namerava odločati. Vlagatelj nadalje navaja, da je bilo popolnih šest ponudb in ne le ena, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb in iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. JR/7-2002-POST, z dne 03.09.2002. Naročnikova ugotovitev o nepopolnosti štirih oz. petih ponudb je netočna. Naročnik nikjer ni pojasnil, zaradi katerih pomanjkljivosti naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna, enako velja za druge tri ponudbe, ki naj bi bile nepopolne. Naročnik navaja le, da ponudniki naj ne bi predložili vseh vzorcev, vendar pa ne navaja, kateri ponudnik naj bi predložil popolno ponudbo in kateri ne, ter kateri vzorci naj bi manjkali. Ta razlog za razveljavitev razpisa je naknadno izmišljen in ne temelji na dejstvih. Vlagatelj nadalje navaja, da je trditev naročnika, da naj bi bila razpisna dokumentacija neustrezna, netočna in sploh ni obrazložena. Merila so natančno določena in omogočajo objektivno izbiro najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil 19. člen ZRPJN, ker je odločil preko postavljenega zahtevka. Iz splošnih načel procesnega prava izhaja, da je organ, ki izda odločbo, na svojo odločbo vezan in je ne more po odločitvi kar spreminjati. Naročnikovo ravnanje (naknadna ugotovitev neustreznosti ponudb) je mogoče razumeti tudi kot spremembo meril v postopku javnega naročanja, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Ugotovitev, da naj bi bila razpisna dokumentacija neustrezna, v revizijskem postopku ni dopustna, ker jo vlagatelj sploh ni zatrjeval, prav tako pa to pomeni sklicevanje na lastno protipravno ravnanje. Vlagatelj še navaja, da okoliščina, da razpisna dokumentacija ni pravilno pripravljena, ni razlog, da naročnik ni izbral najugodnejšega ponudnika. Naročnik je kršil tudi načelo enakopravnosti, saj favorizira enega ponudnika. Zato vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002, naročniku pa naloži, da mora opraviti ponovno izbiro najboljšega ponudnika ter da naročniku natančne napotke za pravilno izvedbo postopka. Vlagatelj je priglasil stroške za sestavo vloge v višini 2000 točk in materialne stroške v višini 30 točk.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.12.2002, ponovno (nepravilno) dostavil zahtevek za revizijo z dokumentacijo Ministrstvu za finance, ki ga je odstopilo v odločanje Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 06.01.2003.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-3/03-22-22, z dne 08.01.2003, naročnika zaprosila za poročilo o ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb in za mnenje glede vseh vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo ter za dodatno pojasnilo, v katerem delu razpisna dokumentacija ni omogočala izbora takšne opreme, ki jo naročnik dejansko potrebuje in na podlagi katerih meril in zakaj ni bilo mogoče opraviti objektivnega ocenjevanja ponudb. Naročnik je zahtevano dokumentacijo in pojasnila posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom, št. JR/15-2002-POST, z dne 10.01.2003 ter z dopisom, št. JR/16-2002-POST, z dne 14.01.2003.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-3/03-22-51, z dne 14.01.2003, vlagatelju posredovala naročnikovo poročilo o ponovni ocenitvi ustreznosti in kakovosti ponudb, št. JR/10/1-2002-POST, z dne 22.11.2002, ter ga pozvala, da se lahko opredeli do navedb v poročilu. Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.01.2003, Državni revizijski komisiji posredoval svoja stališča glede citiranega poročila (odgovor na vlogo nasprotne stranke), v katerem vztraja pri navedbah iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in le-te ponavlja ter ponovno priglaša stroške za sestavo vloge v višini 1500 odvetniških točk in materialne stroške v višini 25 točk.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo vlagatelja ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija najprej opozarja naročnika, da je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dolžan po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji, ki je pristojna za nadzor nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, in ne Ministrstvu za finance, kot je to storil naročnik z dopisom, z dne 02.10.2002, in z dopisom, z dne 20.12.2002.

Državna revizijska komisija je preverila navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.12.2002, da je njegova ponudba pravilna ter da je v celoti pravilnih vseh šest ponudb in ugotovila, da so neutemeljene.

Naročnik je v II. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel:
"Ponudnik mora naročniku dostaviti vzorce opreme najkasneje do izteka roka za oddajo ponudb."
V 20. točki VIII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je kot enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti in usposobljenosti ponudniku določil:
"da je dostavil vzorce ponujene opreme".

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo predmetnega javnega razpisa ugotavlja, da naročnik v sklepu, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo in razveljavil predmetni javni razpis, ugotavlja, da je samo eden od ponudnikov predložil oz. dostavil vzorec kompletne ponujene opreme, vsi ostali ponudniki pa niso izpolnili pogojev za priznanje sposobnosti in usposobljenosti. Naročnik v mnenju, št. JR/14-2002-POST, z dne 19.12.2002, navaja, da: "Za popolnost ponudbe je bilo zahtevano dostaviti vzorce opreme. Prav tako pa je v VIII. členu navodil določen način priznavanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnika, katerega izpolnitev je tudi v 20. točki določena dostava vzorcev. Že v prvem ocenjevanju in poročilu je ugotovljeno, da ponudniki niso dostavili vseh vzorcev, torej bi morali že takrat ponudbe zavrniti kot nepopolne." Naročnik nadalje navaja, da "ni pravilno odločil že ob prvem odločanju, kot je že bilo ugotovljeno, da vlagatelj in tudi drugi ponudniki niso dostavili vseh vzorcev opreme, ki je bila razpisana. Torej je bila vlagateljeva ponudba že od vsega začetka nepopolna."

Iz poročila o ponovni ocenitvi ustreznosti in kakovosti ponudb, št. JR/10/1-2002-POST, z dne 22.11.2002, pa izhaja, da so po evidencah ponudniki dostavili naslednje vzorce opreme:


Vzorec dostavljen v testiranje pri naročniku â?? â?? â?? â?? â?? â??
Postelja DA DA DA DA DA DA
Vzmetnica DA DA DA DA DA DA
Trapez DA DA DA DA DA DA
Nočna omarica s servirno mizico DA DA DA NE DA DA
Nočna omarica brez servirne mizice NE NE NE NE NE NE
Servirna mizica DA NE NE NE DA DA
Infuzijsko stojalo NE NE NE NE NE DA

Naročnik v citiranem poročilu še navaja, da je "komisija ugotovila, da je le ena ponudba pravilna in sicer ponudba ponudnika ..., kar ne zadostuje pogoju po 1. točki 76. člena ZJN-1, zato predlaga, da se postopek javnega naročila razveljavi in ponovi."

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je pravilnih pet ponudb, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se na javnem odpiranju ponudb zgolj ugotavlja, ali so določeni dokumenti predloženi, ne pa vsebina le-teh. V prvem odstavku 74. člena ZJN-1 je namreč določeno, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.
V skladu z drugim odstavkom tega člena ZJN-1 pa mora naročnik ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. V 6. členu Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) je določeno: "Zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- imena drugih navzočih,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedno številko ponudbe,
- naziv ali šifro ponudnika, če je bil razpis anonimen,
- cene iz posamezne ponudbe ter morebitne druge prebrane podatke,
- navedbe pristojnih za odpiranje ponudb o pomanjkljivostih ponudb,
- morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- podpise prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb."
Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja, ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, ali so predloženi dokumenti skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ugotavlja šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja, velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba pravilna oz. nepravilna. Tako je naročnik v konkretnem primeru na javnem odpiranju ponudb zgolj ugotovil, ali so bili predloženi vzorci, ni pa ugotavljal, kateri vzorci so bili predloženi.


Državna revizijska komisija je preverila tudi poročila naročnika o ocenjevanju ponudb, z dne 28.08.2002 in 23.09.2002 in ugotovila, da so ugotovitve naročnika glede predloženih vzorcev v vseh poročilih enake. Že vlagatelj sam v zahtevku za revizijo ugotavlja sledeče: "Vlagatelj je predložil zahtevane vzorce: posteljo, vzmetnico, trapez in nočno omarico s servirno mizico. Vlagatelj ni predložil servirne mizice brez nočne omarice, in sicer zato, ker je identična z mizico z nočno omarico, le da je brez nočne omarice. Predložil pa je prospekt. Vlagatelj ni predložil infuzijskega stojala in nosilca za steklenice pri omarici. Za ta dva izdelka je predložil le prospekt."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izpolnjevanje pogojev preverja v postopku pregleda in ocene ponudb na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, ki so bila predložena v času oddaje ponudb. Obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, morajo biti brezpogojno izpolnjeni. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "Pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije." Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Glede na navedbe v poročilih naročnika (z dne 28.08.2002, 23.09.2002 in 22.11.2002) Državna revizijska komisija ugotavlja, da noben ponudnik ni posredoval vseh zahtevanih vzorcev, zato naročnik ni prejel nobene pravilne ponudbe. Naročnik je v sklepu, št. JR/7-2002-POST, z dne 03.09.2002, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje ..., Ljubljana, napačno ugotovil, da je bilo šest ponudb pravilnih, tri ponudbe pa so bile nepravilne, ker ponudniki niso dostavili vzorcev opreme. Naročnik je torej v tem postopku ravnal nepravilno, ker ni ugotovil dejanskega stanja, to je, da so nepravilne vse ponudbe, ter ni skladno z določili ZJN-1 (76. člen) razveljavil postopka oddaje javnega naročila. Prav tako je naročnik v poročilu o ponovni ocenitvi ustreznosti in kakovosti ponudb, št. JR/10/1-2002-POST, z dne 22.11.2002, napačno ugotovil, da je ena ponudba pravilna. Kljub temu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, torej v skladu s 76. členom ZJN-1, ko je po prejemu zahtevka za revizijo in po ponovni preveritvi ponudb, skladno s 16. členom ZRPJN, s sklepom, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002, razveljavil predmetni postopek, ker za izbiro najugodnejšega ponudnika niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (dve pravilni ponudbi). Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov." Drugi odstavek 76. člena ZJN-1 pa določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil merila za ocenjevanje ponudb, določena v razpisni dokumentaciji, v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.12.2002, pa navaja, da je naročnik s tem, ko je naknadno ugotovil neustreznost ponudb, spremenil merila za ocenjevanje ponudb. Glede na dejstvo, da je tako vlagateljeva ponudba kot ostale ponudbe nepravilna in zato naročnik posledično ne more izbrati najugodnejšega ponudnika, je odločanje Državne revizijske komisije o tej navedbi irelevantno. Ne glede na to, da tudi naročnik o navedenem očitku vlagatelja ni odločal, je Državna revizijska komisija zahtevala od naročnika v smislu drugega odstavka 17. člena ZRPJN mnenje. Naročnik v svojem mnenju, št. JR/14-2002-POST, z dne 19.12.2002 (Državni revizijski komisiji ga je dostavil dne 10.01.2003), v zvezi s to navedbo navaja, da pri ponovnem preverjanju sploh ni spreminjal meril, kot to navaja vlagatelj. Vlagatelj nepravilno navaja dejstva in ne navaja, kakšna merila in kje jih je naročnik uporabljal. Naročnik ugotavlja, da ponudbe niso bile pravilne, da pa bo pri ponovnem razpisu ustrezneje definiral merila, ki v sedanjem razpisu niso omogočala najprimernejše izbire.

Naročnik v sklepu, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002, s katerim je razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila, navaja, da sama razpisna dokumentacija ni vsebovala takšnih meril, ki bi omogočala izbor najugodnejšega ponudnika na objektiven način in ni zagotavljala izbor takšne opreme, ki jo naročnik dejansko potrebuje. V zvezi s tem vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.12.2002, navaja, da ugotovitev, da naj bi bila razpisna dokumentacija neustrezna, v revizijskem postopku ni dopustna, ker jo vlagatelj sploh ni zatrjeval, prav tako pa to pomeni sklicevanje na lastno protipravno ravnanje. Vlagatelj še navaja, da okoliščina, da razpisna dokumentacija ni pravilno pripravljena, ni razlog, da naročnik ni izbral najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim očitkom vlagatelja opozarja na drugi odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila." Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dodatnih pojasnilih, št. JR/15-2002-POST, z dne 10.01.2003 navedel: "Cilj naročnika je izbrati najboljšo opremo po čim nižji ceni. Ponujena oprema v večini primerov temu pogoju ne ustreza. Želena oprema mora ustvariti čim večji vtis domačnosti, ki ga ponuja seveda lesena oprema, brez vidnih kovinskih elementov, ob tem pa tudi zagotavljati najenostavnejšo manipulacijo in dostopnost do opreme za uporabnike in tudi za zaposlene. Merila, določena v navodilu, tega ne zagotavljajo. Oprema, ki zagotavlja najkakovostnejšo opremo, zbere največje število možnih točk, ob tem, da je skoraj enkrat dražja od najcenejše. Nobena izmed teh ponudb torej ni za naročnika najugodnejša. Najcenejša ponudba ne zagotavlja dobavo želene opreme, najdražja pa bistveno odstopa v cenah, kar pa za naročnika tudi ni sprejemljivo."

Naročnik ima torej v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1 pravico, da ne izbere najugodnejšega ponudnika, če ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb. Ker pa so vse posredovane ponudbe nepravilne, jih kot take naročnik dejansko niti ni mogel oceniti. Naročnik se je v sklepu, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002, sicer skliceval na zakonsko določbo 25. člena ZJN-1, da je razpis razveljavil tudi iz razloga, ker razpisna dokumentacija ni omogočala izbire najugodnejše ponudbe, čeprav najugodnejše ponudbe ni mogel izbrati iz predhodno ugotovljenih razlogov (ni prejel dveh pravilnih ponudb).

Glede vlagateljeve navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.12.2002, da je naročnik kršil 19. člen ZRPJN, ker je odločil preko postavljenega zahtevka in iz splošnih načel procesnega prava izhaja, da je organ, ki izda odločbo, na svojo odločbo vezan in je ne more po odločitvi kar spreminjati, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik o zahtevku za revizijo dolžan odločati v skladu s 16. členom ZRPJN, ki določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. â??", in pri svoji odločitvi o zahtevku za revizijo ni vezan na 19. člen ZRPJN. V skladu z 19. členom ZRPJN na podlagi odstopa zahtevka za revizijo odloča namreč Državna revizijska komisija, ki odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. Naročnik je bil na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-222/02-22-1837, z dne 14.10.2002, dolžan odločiti o navedbah v zahtevku za revizijo, zato je preveril svoje ravnanje v zvezi z oddajo javnega naročila in izdal sklep, št. JR/11-2002-POST, z dne 29.11.2002. Ker je naročnik po ponovnem ocenjevanju ponudb ugotovil, da je pri oddaji javnega naročila ravnal nepravilno, je v skladu s 16. členom ZRPJN razveljavil postopek oddaje javnega naročila v celoti. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik v citiranem sklepu ponovno ni opredelil do vseh vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj razširil svoj zahtevek za revizijo s tem, ko je v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 12.12.2002, navedel nova dejstva in kršitve zakona. Novih dejstev pa Državna revizijska komisija pri presojanju zahtevka za revizijo ne more upoštevati, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku 8-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu, saj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki je podano v skladu s 17. členom ZRPJN, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov.

Državna revizijska komisija je po preveritvi vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila.

Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da v primeru ponovljenega javnega razpisa pripravi tako razpisno dokumentacijo, da bo na njeni podlagi lahko izbral najugodnejšega ponudnika ter da vodi postopek oddaje javnega naročila skladno z določili ZJN-1 in ZRPJN.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je naročnik s svojim ravnanjem (ker ni vsebinsko odločil o zahtevku za revizijo) vlagatelju povzročil stroške za ponovno sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške za pritožbo, vsebovano v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 120.000,00 SIT. Odločitev o stroških je Državna revizijska komisija sprejela na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, prvega odstavka 156. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) in 2. točke tarifne številke 16 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 39/00, 49/00, 49/00, 57/00 in 78/01). V preostalem delu je Državna revizijska komisija v skladu z 22. členom ZRPJN zavrnila zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, ker vlagateljevemu zahtevku za revizijo ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran