018-247/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Metode Hrovat, kot predsednice senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt, kot poročevalke senata, ter člana Francija Kodela, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila s predmetom dobava in montaža linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.10.2004

odločila:

- Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 3511-7/2004-43, z dne 08.09.2004.

- Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 470.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

- Naročnik mora v roku tridesetih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.04.2004 sprejel sklep, št. 3511-7/2004-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila s predmetom dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006).

Dne 30.04.2004 je naročnik v Uradnem listu RS, št. 44- 47, št. objave Ob-11132/04, objavil predhodni razpis, dne 07.05.2004 je v Uradnem listu RS, št. 48- 51, pod št. objave Ob-12041/04, objavil dopolnitev objave predhodnega razpisa, dne 11.06.2004 pa je v Uradnem listu RS, št. 64/2004, pod številko objave Ob-16295/04, objavil javni razpis, po odprtem postopku, za predmet dobava in montaža linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006). V Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 02.07.2004, št. objave Ob-18256/04, je objavil dopolnitev javnega razpisa, v Uradnem listu RS, št. 81-84/2004, z dne 30.07.2004, pod št. objave Ob-21052/04, pa spremembo javnega razpisa. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2004/S 120-101189, z dne 22.06.2004, z dopolnitvijo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2004/S 128-107993, z dne 03.07.2004, ter spremembo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2004/S 148-127501, z dne 31.07.2004.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 3511-7/2004-35, z dne 09.08.2004, izhaja, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, in sicer ponudbo vlagatelja, v vrednosti 757.138.845,20 SIT, ter ponudbo podjetja Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje, v vrednosti 761.017.724,28 SIT. Pomanjkljivosti ponudb ob odpiranju le-teh niso bile ugotovljene.

Dne 08.09.2004 je naročnik sprejel odločitev, št. 3511-7/2004-43, iz katere izhaja, da se javno naročilo ne odda. Naročnik odločitev utemeljuje z navedbo, da je ponudba ponudnika Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje, nepravilna, ponudba vlagatelja, ki je pravilna, pa je nepričakovano visoka. Naročnik je navedel, da je ocenjena vrednost celotnega javnega naročila, s predmetom dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006), znašala 1.935.000.000,00 SIT, z DDV pa 2.322.000.000,00 SIT. Navedena vrednost je temeljila na strokovnih ocenah, ki jih je investitorju (naročniku) na sestankih dne 20.01.2004 in 30.03.2004 posredoval uporabnik, Onkološki inštitut Ljubljana, in je vključevala pričakovano vrednost za en linearni pospeševalnik, z dodatno opremo, v višini 530.000.000,00 SIT. Po ocenah strokovnih članov komisije, predstavnikov Onkološkega inštituta Ljubljana, naj bi bila pričakovana ponudbena vrednost linearnega pospeševalnika, z ostalo, skupaj z njim ponujeno opremo, od 624.000.000,00 SIT do 660.000.000,00 SIT, z že vključenim DDV, vlagateljeva ponujena vrednost, 757.138.845,20 SIT, pa je za 13- 18% višja od te vrednosti. Zaradi odstopanja ponudbene cene vlagatelja od pričakovane vrednosti javnega naročila in omejitev v proračunu RS, za leto 2004, pa naročnik tudi ne more zagotoviti sredstev za dobavo in montažo linearnega pospeševalnika v višini, kot je zahtevana s ponudbo vlagatelja. Iz navedenih razlogov je naročnik uveljavil pridržek iz točke 4, poglavja E 04/2 razpisne dokumentacije, in vlagatelju javnega naročila ni oddal.

Dne 17.09.2004 je vlagatelj podal zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal, da naročnik ceno v njegovi ponudbi oceni kot sprejemljivo in mu odda javno naročilo, obenem pa mu povrne tudi stroške, nastale z revizijo. V obrazložitev zahtevka vlagatelj navaja, da naročnik postopka izbora ni izvedel skladno z določili razpisne dokumentacije, Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popravek), 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) in drugih veljavnih predpisov. Vlagatelj dalje navaja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče jasno razbrati kolikšna je bila dejanska pričakovana vrednost linearnega pospeševalnika, saj naročnik omenja vsaj tri pričakovane vrednosti, in sicer 530.000.000,00, 621.000.000,00 SIT oziroma 660.000.000,00 SIT. Vlagatelj poleg tega poudarja, da je edini razlog za neoddajo javnega naročila vlagatelju "nepričakovano visoka ponudbena cena", oziroma "bistveno odstopanje ponudbene cene od pričakovane vrednosti", pri čemer naročniku očita, da ni z ničemer definiral, kaj razume pod temi pojmi, kar bi moral storiti, v kolikor te pojme uporablja kot temelj svoje odločitve. Vlagatelj navaja tudi, da navajanje zagotovljenih sredstev v proračunu za gradnjo in opremljanje v I. fazi, v višini 6.009 milijard SIT, ne pove v konkretnem primeru ničesar, kar bi utemeljevalo razlago za odločitev naročnika, razen morebitnega dejstva, da je za I. fazo plačal več, kot je bilo načrtovano, in mu je zato zmanjkalo sredstev za plačilo predmeta javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ponujena cena za linearni pospeševalnik, z zahtevano opremo, nižja od trenutne tržne vrednosti le-tega, pri čemer izpostavlja, da je naročnikova ocena vrednosti, ki naj bi bila ustrezna predmetu javnega naročila, nerealna. Naročnik je le-to verjetno prevzel po postopku oddaje javnega naročila za nabavo prvega linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut, pri čemer pa ni upošteval obsega dodatne opreme, ki v takratnem postopku ni bila zajeta. V kolikor bi naročnik ali Državna revizijska komisija podvomila v tržno vrednost linearnega pospeševalnika, z zahtevano opremo, vlagatelj predlaga, da se za presojo le-te, kot tudi za presojo naročnikove ocene, da je vlagateljeva ponujena cena "nepričakovano visoka", angažira izvedenca ustrezne medicinske ali druge stroke. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik dne 17.09.2004 objavil nov razpis za isti predmet javnega naročila, v identičnem obsegu, pri čemer je javno naročilo razdelil na tri sklope. Navedena objava javnega razpisa nedvoumno kaže na to, da ima naročnik v celoti zagotovljena sredstva za nakup linearnega pospeševalnika, z vso zahtevano dodatno opremo; v primeru, če za javno naročilo v načrtu nabav in v proračunu RS sredstva niso predvidena, pa ne bi smel pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, kot to določa 15. člen ZJN-1. Vlagatelj dalje navaja, da je izjava, s katero se je odpovedal pravici do odškodnine, zaradi nesklenitve pogodbe, nična, saj nasprotuje 26. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava), ter 15. členu ZJN-1. V nasprotju z Ustavo in preostalo veljavno zakonodajo na področju javnih naročil in civilnega prava nasploh pa je tudi postopek oddaje javnega naročila za isti predmet, pred pravnomočnostjo predhodnega postopka o oddaji javnega naročila. Vlagatelj predlaga, da naročnik ceno v njegovi ponudbi oceni kot sprejemljivo in mu odda javno naročilo, obenem pa mu povrne tudi stroške, nastale z revizijo, ki jih priglaša v višini 464.000,00 SIT.

Na poziv naročnika, št. 3511-7/2004-65, z dne 24.09.2004, je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo, dne 27.09.2004, dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu premalo plačane takse.

Dne 28.09.2004 je naročnik izdal sklep, št. 3511-7/2004-68, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov. V obrazložitvi odločitve navaja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen. Glede vlagateljevih očitkov, da iz odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče jasno razbrati dejansko pričakovane vrednosti predmeta javnega naročila, naročnik ugotavlja, da je iz njegovega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila jasno razvidno, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 1.935.000.000,00 SIT, brez DDV. V tej ocenjeni vrednosti je vključena tudi vrednost linearnega pospeševalnika, v višini 530.000.000,00 SIT z DDV. Navedena ocena je bila oblikovana na podlagi višine sredstev, ki jih je imel naročnik na razpolago za nakup linearnega pospeševalnika. Na očitek, da je ocenjeno vrednost pripravil pavšalno, na temelju postopka oddaje javnega naročila za prvi linearni pospeševalnik, naročnik odgovarja, da je pričakovano vrednost predmetnega javnega naročila oblikoval na podlagi mnenj različnih strokovnjakov, poleg tega pa drugačne ocenjene vrednosti ni mogel oblikovati, saj za to ni imel na razpolago ustreznih finančnih sredstev. Zakonski namen določitve ocenjene vrednosti sicer ni v kakršnikoli vezavi naročnika pri določitvi končne pogodbene cene oz. pri njegovi poslovni odločitvi, temveč v tem, da je naročnik zavezan k določenemu predpisanemu ravnanju pri samem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik se dalje sklicuje na določila Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo), ki izrecno določa, da je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za javno naročilo. V konkretnem primeru je jasno, da vlagateljeva cena, ki znaša 757.123.845,20 SIT, vključno z DDV, presega pričakovano ponudbeno vrednost linearnega pospeševalnika z opremo, ki po ocenah članov strokovne komisije, predstavnikov Onkološkega inštituta RS, znaša od 624.000.000,00 SIT do 660.000.000,00 SIT, z že vključenim DDV. Pričakovana ponudba je tako za 13- 18% nižja od vlagateljeve ponudbene cene, kar izhaja tudi iz odločitve o oddaji javnega naročila. Ocenjena vrednost je temeljila na višini zagotovljenih sredstev, zato je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva. Naročnik ni kršil nobene določbe ZJN-1, ravnal pa je tudi v skladu z vsemi drugimi predpisi. V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na razpis, objavljen dne 17.09.2004, naročnik navaja, da je ta za predmetni postopek brezpredmeten. Ne glede na to naročnik pojasnjuje, da je s tem postopkom začel, ker v odprtem postopku ni dobil nobene sprejemljive ponudbe, ter z namenom, da v novem postopku doseže ponudbeno ceno, ki bo sprejemljiva z vidika razpoložljivih finančnih sredstev. Vlagateljeve navedbe o ničnosti izjave, s katero se je odpovedal odškodnini, naročnik zavrača. S strani vlagatelja citirana določila Ustave se nanašajo na neposlovno škodo, pri odškodnini zaradi nesklenitve pogodbe pa gre za poslovno škodo, ki jo je s pogodbo mogoče vnaprej izključiti ali omejiti. Ničnost je poleg tega skrajna sankcija in nastopi šele v primeru, da milejša sankcija ne bi dosegla istega učinka. Naročnik obenem ugotavlja tudi, da je imel vlagatelj možnost nasprotovati izjavi o odpovedi odškodnini zaradi nesklenitve pogodbe že pred odločitvijo o dodelitvi naročila, zato tega očitka, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ne more uveljavljati v zahtevku za revizijo v tej fazi postopka. Ker vlagatelj ni uspel z zahtevkom, je naročnik zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Z obvestilom, z dne 30.09.2004, je vlagatelj naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je vlagatelj navedel, da prereka naročnikove navedbe in vztraja pri svojem zahtevku. V zvezi z opredelitvijo pričakovane vrednosti linearnega pospeševalnika z opremo, kot je bila podana s strani naročnikove strokovne komisije, se vlagatelj, glede na razkorak med tržno in resnično vrednostjo predmeta javnega naročila, sprašuje o dejanski strokovnosti naročnikove komisije. Ob tem znova navaja, da je pričakovana vrednost povsem nerealna, z njegove strani ponujena cena pa tržna, v zvezi s čemer ponovno predlaga postavitev ustreznega izvedenca. Vlagatelj dalje pripominja, da je imel naročnik za nakup nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalca na voljo 1.935.000.000,00 SIT, oziroma 2.322.000.000,00 SIT, z vštetim DDV, v okviru te vrednosti pa je izvajal postopke oddaje javnih naročil po treh postavkah: linearni pospeševalnik, radiološka oprema ter nuklearna oprema. Vlagatelj dalje ugotavlja, da je naročnik izbral najugodnejše ponudnike za nekatere dele opreme po teh postopkih, ni pa izbral ponudnika za linearni pospeševalnik, kjer je ponudbena cena naročnikovo pričakovano ceno presegala za 13- 18%, za magnetno resonanco, kjer je ponudbena cena naročnikovo pričakovano ceno presegala za 27,3%, za računalniški tomograf, kjer je ponudbena cena naročnikovo pričakovano ceno presegala za 41,9%, ter za opremo za vroči laboratorij. Vlagatelj ob upoštevanju zapisanega ugotavlja, da je naročniku za nabavo vse preostale opreme ostalo le še 1.038.000.000,00 SIT, med tem ko bo za to opremo plačal 1.329.728.349,21 SIT, kar je 28,1% več od ocenjene vrednosti. Naročnik si tako pri utemeljevanju svojih odločitev prihaja v nasprotje, ponudnike pa postavlja v neenakopraven položaj, saj je zanj sprejemljiva ponudba, ki presega ocenjeno vrednost za 28,1 %, ne pa tudi vlagateljeva, ki to presega za 13- 18%. Naročnik je v vseh omenjenih postopkih oddaje javnega naročila nerealno ocenil vrednost naročila, izbiral pa je ponudnike, katerih ponujene cene so od pričakovanih bistveno bolj odstopale kot vlagateljeva. Vlagatelj prilaga tabelarni prikaz na javnem razpisu ponujenih vrednosti opreme in izbranih najugodnejših ponudnikov, po potrebi pa predlaga tudi vključitev sodnega izvedenca ustrezne stroke. Vlagatelj v VIII. točki obvestila dalje opozarja, da mora biti ocenjena vrednost, skladno s Pravilnikom, realna; v nasprotnem primeru naročnik vlagatelju in ostalim ponudnikom odškodninsko odgovarja. Vlagatelj poudarja tudi, da v primeru, če izjave o odpovedi odškodnini ne bi podpisal, pri postopku oddaje javnega naročila ne bi mogel sodelovati. Navaja pa še, da je izjava sama po sebi nična že od samega začetka, ker nasprotuje 25. in 26. členu Ustave. Izjave, ki je že sama po sebi nična, ni potrebno izpodbijati z vložitvijo zahtevka za revizijo. Določila Ustave se, v nasprotju z mnenjem naročnika, ne nanašajo zgolj na neposlovno škodo. Vlagatelj, poleg že priglašenih stroškov, z obvestilom priglaša še dodatnih 264.000,00 SIT stroškov, skupno tako zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v znesku 728.000,00 SIT.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 3511-7/2004-72, z dne 06.10.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 12.10.2004, skladno z določili drugega odstavka 21. člena ZRPJN, z naročnikom opravila sestanek, zaradi posredovanja dodatnih informacij o zadevi. Predstavnika naročnika sta Državno revizijsko komisijo na sestanku seznanila, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila pričel s sklepom, št. 3511-7/2004-1, z dne 22.04.2004, drugih sklepov o pričetku oddaje javnega naročila za predmet dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006) naročnik ni izdal.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije in s strani naročnika podanih dodatnih pojasnil o javnem naročilu ugotavlja, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila pričel s sklepom, št. 3511-7/2004-1, z dne 22.04.2004. V 2. točki tega sklepa je naročnik navedel, da je predmet javnega naročila dobava in montaža nuklearne in radiološke opreme ter linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006), v 3. točki sklepa pa, da je ocenjena vrednost tako opredeljenega javnega naročila 1.935.000.000,00 SIT, brez DDV. Naročnik v sklepu ni določil, koliko znaša ocenjena vrednost javnega naročila le za predmet dobava in montaža linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, št. 3511-7/2004-43, z dne 08.09.2004, navedel, da se javno naročilo vlagatelju, katerega ponudba je bila edina pravilna (ponudbo podjetja Gorenje GTI d.o.o., Velenje, s ponudbeno vrednostjo 761.017.724,28 SIT, je naročnik namreč izločil kot nepravilno), ne odda zato, ker je bila njegova ponudbena cena, v znesku 757.138.845,20 SIT, nepričakovano visoka. Ponudbena cena naj bi za 13- 18% presegala "pričakovano" ponudbeno vrednost predmeta javnega naročila, ki naj bi znašala 530.000.000,00 SIT, po ocenah strokovnih članov komisije pa od 624.000.000,00 SIT do 660.000.000,00 SIT. Ponudbena cena naj bi tako odstopala od "pričakovane" vrednosti javnega naročila in omejitev v veljavnem proračunu Republike Slovenije, zaradi česar naj naročnik ne bi mogel zagotoviti potrebnih sredstev za nabavo predmeta javnega naročila po ponujeni ceni.

Iz določil 21. člena ZJN-1 izhaja, da "naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka". Na temelju navedenega člena ZJN-1 izdan Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila) v 4. alinei prvega odstavka 2. člena določa, da mora pisni sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila vsebovati tudi "ocenjeno vrednost javnega naročila, skladno s proračunom ali finančnim načrtom". Način določanja vrednosti javnega naročila in določitev vrednosti naročila opredeljuje ZJN-1 v členih 26- 30.

Iz določil 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo izhaja, da se šteje ponudba za nesprejemljivo, če "jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji ali ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo ali je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno".

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim ugotavlja, da znaša edina pravno relevantna in upoštevna ocenjena vrednost predmeta javnega naročila 1.935.000.000,00 SIT, brez DDV, kot jo je naročnik opredelil v sklepu o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3511-7/2004-1, z dne 22.04.2004, pri čemer ocenjene vrednosti predmeta dobava in montaža linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006), znotraj prej navedenega zneska, naročnik ni določil. Predpisi s področja javnih naročil pojma "pričakovana" vrednost, kot ga na več mestih omenja naročnik, namreč ne poznajo; za postopek oddaje javnega naročila je relevantna zgolj "ocenjena" vrednost predmeta javnega naročila, katere določitev je v izključni domeni naročnika. Naročnikova sklicevanja na "pričakovane" vrednosti predmeta javnega naročila, kot naj bi jih podali "strokovni člani komisije, predstavniki Onkološkega inštituta Ljubljana", so ob presoji sprejemljivosti ponujene cene tako neupoštevni in jih v argument odločitvi, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, ni mogoče uporabiti. Državna revizijska komisija se zato ni spuščala v presojo pravilnosti in "realnosti" s strani naročnika podanih "pričakovanih" vrednosti predmeta javnega naročila, kot tudi ne v presojo tržne ustreznosti vlagateljeve ponudbe, kot je to predlagal vlagatelj. Iz zgoraj navedenih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila tudi predlog slednjega, za postavitev izvedenca ustrezne stroke. Ne glede na zapisano, pa Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovimi navedbami o "nepričakovano visoki" ponudbeni ceni vlagatelja izpostavlja, da je ponudbena vrednost vlagatelja (celo) za 0,51% nižja od ponudbene vrednosti ponudnika Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje, katerega ponudba je bila sicer izločena kot nepravilna.

Državna revizijska komisija ob presoji naročnikove odločitve o nedodelitvi javnega naročila vlagatelju in upoštevanju zgoraj zapisanega ugotavlja, da je naročnik ponudbo slednjega neutemeljeno označil kot nesprejemljivo, saj argumenti, ki jih navaja v utemeljitev takšne odločitve, niso pravno relevantni. Vlagateljeva ponudba ne presega višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, kot jih je naročnik z določitvijo ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila opredelil v sklepu o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3511-7/2004-1, z dne 22.04.2004, druge pravno relevantne in upoštevne ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila pa naročnik ni podal. Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti navedbam naročnika, da predmetnega javnega naročila ne more realizirati zaradi omejitev v proračunu Republike Slovenije, saj teh navedb naročnik ni uspel dokazati. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V obravnavani zadevi naročnik ni uspel dokazati razlogov iz 77. člena ZJN-1, ki naročniku omogočajo zavrnitev vseh (tudi pravilnih) ponudb.

Državna revizijska komisija v zvezi z ostalimi revizijskimi navedbami vlagatelja ugotavlja, kakor sledi. Vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da je naročnik ponovno objavil javni razpis za isti predmet javnega naročila, še pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka. Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami pripominja, da je predmet tega revizijskega postopka presoja pravilnosti in zakonitosti postopka oddaje javnega naročila s predmetom dobava in montaža linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut Ljubljana, I. faza (projekt št. 2711-94-0006), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/2004, z dne 11.06.2004, pod številko objave Ob-16295/04, z dopolnitvami v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 02.07.2004, št. objave Ob-18256/04, ter spremembami v Uradnem listu RS, št. 81-84/2004, z dne 30.07.2004, pod št. objave Ob-21052/04. Ostali postopki oddaje javnih naročil, na katere se sklicuje vlagatelj, niso predmet tega revizijskega postopka, zato se Državna revizijska v tem postopku do njih ne more opredeljevati. Zapisano velja tudi za revizijske navedbe, ki se nanašajo na razlike med ponujenimi in ocenjenimi vrednostmi predmetov javnih naročil po drugih postopkih oddaje javnih naročil.

V zvezi z revizijskimi navedbami o ničnosti izjave o vnaprejšnji odpovedi odškodnini, zaradi nesklenitve pogodbe, Državna revizijska komisija navaja, da vlagatelj s tem povezanih očitkov o kršitvah v sedanji fazi postopka ne more uveljavljati. Iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN namreč izhaja, da "vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti", kar pomeni, da je vlagatelj v navajanju teh kršitev že prekludiran. Državna revizijska komisija pa ob zapisanem pripominja, da navedeno stališče ne pomeni odločitve o tem, ali je izpodbijana izjava nična ali ne; presoja tega vprašanja, v kontekstu upravičenja do odškodnine, je namreč izven pristojnosti Državne revizijske komisije in bo o njej, če bo prišlo do uvedbe postopka, presojalo sodišče splošne pristojnosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, kakor sledi:
- za plačano takso: 200.000,00 SIT,
- za stroške odvetniškega zastopanja pri zahtevku za revizijo: 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, skupaj tako 264.000,00 SIT,
- za obvestilo o nadaljevanju postopka: 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako 264.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju priznava naslednje stroške:
- za plačano takso: 200.000,00 SIT,
- za stroške odvetniškega zastopanja pri zahtevku za revizijo: 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako 264.000,00 SIT;
- za obvestilo o nadaljevanju postopka: 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako 6.600,00 SIT.

Stroške, nastale z revizijo, v skupnem znesku 470.600,00 SIT, je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado, oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da je nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN, prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija nalaga naročniku, da v roku tridesetih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


Ljubljana, 19.10.2004

Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, po odvetniku Zdenku Verstovšku, štefanova ulica 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran