018-242/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodela, kot predsednika senata, člana dr. Aleksija Mužina, kot poročevalca senata, in članice Hrovat Metode, kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo zdravil in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SALUS d.d. LJUBLJANA, Mašera Spasičeva ulica 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.10.2004

odločila:

- Naročnik mora v skladu s 16. členom ZRPJN odločiti tudi o delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zahteva razveljavitev objave javnega razpisa.

- V preostanku se zahtevek za revizijo, v delu, v katerem naročnik vlagatelju s sklepom, št. 5020-8/2004-109, z dne 29.09.2004, ni ugodil, zavrže.

- Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, skladno s 3. točko izreka sklepa naročnika, št. 5020-8/2004-109, z dne 29.09.2004, v znesku 466.640,00 SIT, v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu, št. 38/2004, z dne 16.04.2004, pod številko objave Ob-10131/04, objavil predhodni razpis ter v Uradnem listu RS, št. 54-55/2004, z dne 21.05.2004, pod številko objave Ob-13958/04, javni razpis po omejenem postopku za dobavo zdravil.

Z vlogo, z dne 06.09.2004 je vlagatelj, podal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 08.09.2004. V zahtevku vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega javnega razpisa (pravilno: celotnega postopka oddaje javnega naročila). Vlagatelj uvodoma navaja potek predhodnega revizijskega postopka, v katerem je naročnik odločil s sklepom št. 5020-8/2004-109, z dne 28.06.2004, Državna revizijska komisija pa s sklepom št. 018-163/04-24-1324, z dne 02.08.2004 (pravilno: z dne 26.07.2004). Vlagatelj dalje izkazuje pravni interes za vložitev zahtevka in izraža mnenje, da so tudi spremenjeni razpisni pogoji v nasprotju s predpisi in z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je naročnik popravek objavil v Uradnem listu RS, št. 85-87/2004, z dne 06.08.2004, razpisno dokumentacijo pa je dopolnil šele 12.08.2004. Naročnik je popravek objavil v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 2004/S 155-134043, z dne 11.08.2004, pri čemer datum odpošiljanja ni znan, tako da ni mogoče preveriti rokov, ravno tako ni znan datum odpošiljanja v Uradni list RS. Vlagatelj je diskete z razpisno dokumentacijo prejel šele 12.08.2004, a dostop do podatkov ni bil mogoč. Naročnik je istega dne na spletno stran namestil nov namestitveni program, dne 18.08.2004 pa je naročnik vlagatelja obvestil, da je bila na spletno stran dodana nova verzija namestitvenega programa. Zaradi navedenega je bilo ponudbo mogoče pripravljati šele od 19.08.2004 dalje, s tem pa je naročnik skrajšal že tako kratke roke in vlagatelju onemogočil, da bi pripravil pravilno prijavo za sodelovanje.
V dopolnitvi razpisne dokumentacije pa naročnik ni dopolnil in spremenil razpisne dokumentacije niti v delu, v katerem je sam, s sklepom št. 5020-8/2004-109, z dne 28.06.2004, izrecno navedel, da jo bo spremenil. Naročnik je sicer spremenil 3. člen razpisne dokumentacije in sedaj dopušča tudi paralele, še vedno pa zahteva predložitev povzetkov glavnih značilnosti zdravil (SmPc), ki jih ni mogoče pridobiti, ker postopki za tovrstna zdravila še niso zaključeni.
Naročnik je spremenil 29. člen razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral imeti ponudnik, ki ponudi npr. tri paralele, glede na kratke roke dobav in naročnikovo izbiro, katero paralelo je ponudnik dolžan dobaviti, na zalogi trikratno količino zdravil, ki jo dobavil naročniku. Naročnik s tem zanika tudi princip zamenljivosti zdravil; slednji bi moral zahtevati le, da se navede generično ime. Ker so v generičnih zdravilih enake učinkovine kot pri originalnem zdravilu, ni razlogov za zahtevo po navedbi proizvajalca zdravila. Naročnik je ob tem sam definiral pojem paralelnega zdravila. Vlagatelj na tem mestu predlaga izvedenca farmacevta ali farmakologa, ki naj pojasni kaj je originalno zdravilo, kaj je generik, kaj je paralela in ali bi bilo pravilno, ker gre za generični razpis, da se tudi pri prijavi navede le generično ime.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik še vedno ni oblikoval sklopov tako, da bi se lahko pripravila pravilna ponudba; ponudbe za nekatere sklope ni mogoče pripraviti, ker zdravil iz različnih razlogov ni na tržišču. Vlagatelj predlaga poizvedbe v družbi Lek d.d., Ljubljana, vpogled v seznam registriranih zdravil ter tudi v zvezi s tem vprašanjem postavitev izvedenca farmacevta ali farmakologa.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilno, ker naročnikov program zahteva, da se na prvi ekran vnese originalno zdravilo, generično pa na naslednji ekran "PARALELE". V času, ki ga ima prijavitelj na voljo za pripravo ponudbe, ni mogoče pridobiti podatkov od vseh proizvajalcev, ali gre za originalno zdravilo ali za generik. Ker gre za paralele, je takšno razvrščanje obenem nepotrebno, nepravilna razvrstitev pa ne glede na to predstavlja razlog za izločitev ponudbe.
Po mnenju vlagatelja dalje ni razlogov, da bi morala imeti neregistrirana zdravila rok uporabe še 2/3 veljavnega roka, označenega na ovojnini, ker gre za majhne količine, ki se dobavijo takoj, bolnišnice pa jih potrebujejo za posameznega bolnika in jih takoj porabijo. Takšen pogoj le podaljšuje roke dobave neregistriranih zdravil in je v nasprotju z dobro skladiščno prakso za promet z zdravili.
Razpisni pogoji so tudi v nasprotju z Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/1999, 70/2000, 7/2002, 13/2002, 67/2002 in 47/2004; v nadaljevanju: ZZMP) in podzakonskimi akti, naročnik pa krši tudi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/1999, 37/2004; v nadaljevanju: ZPOmK). Z objavljenima razpisom in popravkom, kjer je kot naročnik naveden naročnik po tem sklepu, se v nasprotju z Ustavo in zakonom omejuje svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu in omogoča načine, s katerimi se preprečuje konkurenca.
Naročnikova zahteva, da mora vlagatelj v drugi fazi za blago, ki je predmet razpisa, kot za ponujene paralele, ponuditi isto ceno, je v nasprotju s predpisi. Naročnik kot pogoj za ponudbo na razpisu zahteva dejanja, ki so za vlagatelje škodljiva.
Naročnik mora, skladno z določili Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj), opredeliti kaj pomeni dokončna dobava oz. izdelava. Naročnik v splošnih pogojih ni določil kaj pomeni dobra izvedba del, zaradi česar bi lahko bančno garancijo unovčil že v primeru, da ponudnik ne bi dobavil enega zdravila ali bi zamudil z dobavo zdravila za eno uro. Nepravilno je določena tudi višina garancije za dobro izvedbo pogodbene obveznosti, saj bi ta, glede na to, da gre za okvirne količine dobav, morala biti določena v fiksnem znesku.
Naročnik je v postopku kršil pravila postopka in nepravilno uporabil materialno pravo. Kršil je vsa temeljna načela ZJN-1, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti porabe javnih sredstev in načelo enakopravnosti ponudnikov. ZJN-1 v 24. členu določa, da mora naročnik od dneva objave razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom prevzem razpisne dokumentacije, česar pa naročnik ni omogočil. Glede na navedeno vlagatelj meni, da so postavljeni roki za oddajo pravilne ponudbe prekratki, razpis pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo s področja zdravil in drugimi predpisi. Razpisna dokumentacija je poleg tega pripravljena tako, da ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.
Vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da predmetni javni razpis (pravilno postopek oddaje javnega naročila) v celoti razveljavi, naročniku pa naloži povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Dne 29.09.2004 je naročnik izdal sklep, št. 5020-8/2004-109, iz katerega izhaja, da je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in odločil, da se postopek I. faze oddaje javnega naročila za dobavo zdravil delno razveljavi tako, da se spremeni in dopolni razpisna dokumentacija. Iz sklepa izhaja tudi, da je naročnik vlagatelju priznal stroške, nastale z revizijo, do zneska 466.640,00 SIT. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in v zvezi s tem navaja, da trditev vlagatelja, da je bila razpisna dokumentacija na voljo kasneje, kot je bil objavljen popravek javnega razpisa, ni utemeljena, saj je bil predmet spremembe objave samo določitev novega roka za oddajo prijav, razpisna dokumentacija pa se je spremenila kasneje, o čemer je naročnik kandidate obvestil dne 11.08.2004, ko jih je obvestil, da bodo dopolnitve razpisne dokumentacije objavljene na spletnih straneh dne 12.08.2004. Naročnik priznava, da je prišlo do napake v zvezi z disketo, ki je bila vlagatelju posredovana dne 12.08.2004, pri čemer pa je naročnik že istega dne vlagatelja obvestil, da mu je delujoča verzija programa na voljo na spletni strani. Dne 18.08.2004 je naročnik vlagatelja obvestil, da mu je na voljo izpopolnjena verzija programa, pri katerem pa je prišlo le do "kozmetične" spremembe, tako da je program dejansko deloval že od 12.08.2004.
Vlagateljev očitek, ki se nanaša na zahtevo po predložitvi "SmPc" v slovenskem jeziku, je naročnik ocenil kot utemeljen, zaradi česar bo to zahtevo umaknil iz razpisne dokumentacije.
Naročnik se ne strinja z vlagateljevim očitkom, da je ponujanje paralel napačno opredeljeno, saj to ni obvezno, namen je priznati sposobnost za vse paralele navedene v konkretni prijavi.
Naročnik se strinja z vlagateljem, da za določene sklope ni mogoče pripraviti pravilne prijave, ker zdravila iz določenih razlogov niso na tržišču, zato bo ustrezno spremenil sklope 001, 006 in 302.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na program za vnos podatkov in vpisovanje originalnih zdravil ter generikov, se naročnik z vlagateljem ne strinja.
Naročnik prereka tudi vse navedbe, ki se nanašajo na ponujanje paralel, ki so zgolj možnost, dana kandidatu, da paralele najprej ponudi v svoji prijavi in kasneje v ponudbi.
Naročnik navaja tudi, da je pri oddaji javnega naročila uporabil tako imenovani omejeni postopek, opredeljen v 19. členu ZJN-1, ki med drugim določa, da se ta postopek uporabi tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik ne more vnaprej določiti. Ne glede na to je v razpisni dokumentaciji opredeljeno, da bodo v II. fazi omejenega postopka podane natančne količine, iz katerih bodo razvidne tudi potrebe posameznih naročnikov. V tej povezavi naročnik meni, da je zahteva razpisne dokumentacije, po predložitvi bančnih garancij, pravilno opredeljena.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila in slednjega na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z obvestilom, z dne 04.10.2004, obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, s spremnim dopisom, št. 5020-8/04-109, z dne 05.10.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka.

Državna revizijska komisija po pregledu vlagateljevega zahtevka ugotavlja, da ta zahteva razveljavitev celotnega javnega razpisa (pravilno: postopka oddaje javnega naročila: objavo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo...), objavljenega v Uradnem listu RS, št. 54-55/2004, številka objave Ob-13958/04, popravek v Uradnem listu RS, št. 85-87/2004. Naročnik je s svojim sklepom, št. 5020-8/2004-109, z dne 29.09.2004, ugodil revizijskemu zahtevku vlagatelja, pri čemer pa gre ugotoviti, da se je namesto za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, odločil za delno razveljavitev le-tega, in sicer s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije. Naročnik se je do revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na razveljavitev objave javnega razpisa, opredelil le pavšalno in posredno, pri čemer pa tega dela zahtevka tudi ni meritorno obravnaval. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izkazuje interes za nadaljevanje revizijskega postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo po razveljavitvi objave javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija odločila, kakor je utemeljeno v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj izkazuje pravni interes tudi za zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ob primerjavi vlagateljeve zahteve za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, z izrekom naročnikovega sklepa št. 5020-8/2004-106, z dne 29.09.2004, gre namreč ugotoviti, da naročnik vlagatelju ni priznal vseh priglašenih stroškov, zaradi česar je Državna revizijska komisija vlagatelju tudi v tem delu priznala pravni interes za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je v zgoraj opredeljenem delu revizijskega zahtevka ter v zahtevku za povrnitev stroškov postopka tudi aktivno legitimiran kot stranka v postopku.

V zvezi s preostalim delom revizijskega zahtevka Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta nedopusten. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo v sklepu, št. 5020-8/2004-106, z dne 29.09.2004, izpolnil zahtevo po pravnem varstvu, kot jo je v vloženem zahtevku za revizijo podal vlagatelj (z izjemo odločitve o zahtevi za razveljavitev objave javnega razpisa). Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zahteval, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi ter v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, naročnik pa je zahtevku ugodil ter postopek I. faze oddaje javnega naročila za dobavo zdravil delno razveljavil, tako da se spremeni in dopolni razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predvsem sporno dejstvo, ali ima vlagatelj interes za to, da lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, glede na to, da je naročnik s svojo odločitvijo o zahtevku za revizijo vlagatelju že ugodil. V skladu s 274. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004, v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če med drugim ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ni navedel zakaj želi nadaljevanje postopka; ob dejstvu že opisane odločitve naročnika o njegovem revizijskem zahtevku pa gre sklepati, da je za vlagatelja sporna odločitev o tem, da se očitane kršitve sanira s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije, saj sam očitno meni, da bi bila potrebna razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z zahtevkom za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, nima pravnega interesa, z izjemo že opredeljenega dela revizijskega zahtevka, za katerega je Državna revizijska komisija ugotovila njegov pravni interes. Naročnik je postopek oddaje predmetnega javnega naročila vrnil nazaj v fazo, kjer bo spremenil oziroma dopolnil razpisno dokumentacijo, le-to pa mora na temelju 25. člena ZJN-1 brezplačno posredovati ponudnikom, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo. Zoper novo razpisno dokumentacijo bo imel tako vlagatelj, kot drugi ponudniki, ki bodo prevzeli le-to, možnost (ponovno) vložiti zahtevek za revizijo, v kolikor bodo mnenja, da naročnik ne bo ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije oziroma ZJN-1. Vlagatelj ni navedel nobenega razloga, zakaj ni mogoče kršitev oddaje predmetnega javnega naročila sanirati na način, kot je predvidel sam naročnik, zgolj zaradi dejstva, da bo namesto do razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila, prišlo do spremembe oziroma dopolnitve razpisne dokumentacije, pa vlagatelj, po mnenju Državne revizijske komisije, ne bo oškodovan, saj je bilo njegovemu zahtevku za revizijo ugodeno, njegovi pravici do pravnega varstva pa zadoščeno.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da v delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, z izjemo dela zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev objave javnega razpisa, vlagatelj nima pravnega interesa v smislu 274. člena ZPP, v povezavi z 9. členom ZRPJN, zaradi česar je zahtevek za revizijo v tem delu nedopusten, saj niso podane procesne predpostavke za nadaljevanje revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov zahtevek za revizijo v tem delu zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


V nadaljevanju je Državna revizijska presojala del vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na zahtevo po razveljavitvi objave javnega razpisa. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da vlagatelj v delu zahtevka za revizijo navaja kršitve v zvezi z objavo popravka javnega razpisa v Uradnem listu RS in Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Vlagatelj prvenstveno navaja, da je naročnik določil prekratke roke za prijavo, s čemer je onemogočil vlagatelju, da bi pripravil pravilno prijavo za sodelovanje. Po vpogledu v naročnikov sklep, št. 5020-8/2004-106, z dne 29.09.2004, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik v njem deloma in zgolj posredno opredelil do s tem povezanih vlagateljevih navedb, pri čemer pa vlagateljevega zahtevka za razveljavitev objave javnega razpisa, ki je vsebovan v njegovem zahtevku za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, ni meritorno obravnaval. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izreka naročnikovega sklepa izhaja, da se vlagateljevemu zahtevku ugodi, pri čemer pa naročnik, v zvezi z delom revizijskega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev objave javnega razpisa, ni opredelil načina odprave očitanih kršitev, saj je slednjega določil le glede očitanih pomanjkljivosti razpisne dokumentacije. Iz obrazložitve naročnikovega sklepa poleg tega izhaja, da naročnik dejansko prereka vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti objav javnega razpisa, ob čemer gre ugotoviti, da sta si izrek sklepa in njegova obrazložitev v nasprotju. Iz navedenega izhaja, da naročnik o delu vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem ta zahteva razveljavitev objave javnega razpisa, ni odločil na formalno pravilen način.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora vnesti v izrek in le- to obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa opredeljeni del vlagateljevega zahtevka za revizijo v odločanje naročniku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


V zvezi s stroški, nastalimi z revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da temelj za priznanje stroškov med naročnikom in vlagateljem ni sporen, saj je naročnik stroške vlagatelju priznal. Državna revizijska komisija se do stroškov po temelju zato ne opredeljuje, glede višine stroškov pa ugotavlja, kakor sledi.

Vlagatelj je v podanem zahtevku za revizijo priglasil naslednje stroške:
- za sestavo zahteve za revizijo 3000 tč po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
- za takso 200.000,00 SIT,
- za materialne stroške zahteve za revizijo 1%,
- za obvestilo o nadaljevanju postopka 50 tč,
- za materialne stroške obvestila o nadaljevanju postopka 1.970,00 SIT,

vse skupaj povečano za 20% DDV, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je vlagatelju priznal stroške v višini 466.640,00 SIT.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pravilno opredelil višino stroškov, do katerih je upravičen vlagatelj, pri čemer pa slednjemu neutemeljeno ni priznal zahtevanih zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške, ki vlagatelju pripadajo v primeru neplačila stroškov v postavljenem roku. Ker je vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, deloma utemeljena, ji je Državna revizijska komisija deloma ugodila.

V zvezi s priglašenimi stroški za obvestilo o nadaljevanju postopka Državna revizijska komisija pojasnjuje, da so ti predmet nadaljnjega postopka, ki se bo vodil pred naročnikom, zato jih v tem postopku vlagatelju ni mogoče priznati.

Naročnik je vlagatelju tako dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 466.640,00 SIT, v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 08.10.2004


Predsednik senata:
Kodela Franci
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran