018-204/04 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja Kamnica-Brestrnica I. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje NIZKE IN RUDARSKE GRADNJE, proizvodnja, trgovina in storitve d.d., Miklavška cesta 82, Hoče (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA MARIBOR, Mestna uprava, Komunalna direkcija, Slovenska ulica 40, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 06.09.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Obvestilo o oddaji naročila št. 35213-15/2004-0801/MB, z dne 19.07.2004.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31.05.2004 sprejel sklep št. 35213-15/2004-0801/MB o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja Kamnica-Brestrnica I. faza. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 66/2004, z dne 18.06.2004, pod št. objave Ob-16352/04.
Dne 19.07.2004 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji naročila, št. 35213-15/2004-0801/MB, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja Kamnica-Brestrnica I. faza, izbral podjetje POšTRAK d.o.o., Dupleška cesta 310 a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik navedel, da je prejel štiri ponudbe, od katerih sta bili dve pravilni in da je izbral ponudnika, ki je ponudil najnižjo ceno.
Vlagatelj je dne 29.07.2004 (z dopisom št. SPP-0147-04 VD/VD, z dne 28.07.2004), na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in hkrati zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 02.08.2004 (dopis št. 35213-15/2004-0801/MB) vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika dne 04.08.2004, o čemer je bil sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 13.08.2004 (dokument št. MP 2802-04 TK/TK, z dne 11.08.2004) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je bilo v obravnavanem postopku kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov in načelo formalnosti postopka. Vlagatelj meni, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila kršil tako določila razpisne dokumentacije, kakor tudi določila ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v IX. poglavju razpisne dokumentacije (Pogoji pravilne ponudbe) zapisal, da bo kot nepravilne zavrnil tiste ponudbe, katere ne bodo izpolnile vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tudi zapisal, da bo po pregledu ponudb kot nepravilne izločil vse tiste ponudbe, pri katerih se (med drugimi) ugotovijo naslednje pomanjkljivosti:
- "ponudba ni kompletna, ker niso ponujena vsa razpisana dela, ki so v razpisni dokumentaciji določena kot celota, niso priložene vse zahtevane priloge in dokumenti v zahtevani obliki ter po vsebini oziroma niso izdani od organov, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih elementov" (prva alinea)
- "ponudba, obrazci in vzorec pogodbe niso izpolnjeni, podpisani ter potrjeni - podpisani in žigosani" (tretja alinea)
Nadalje je naročnik v XXII. poglavju razpisne dokumentacije (Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe) zapisal, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. V istem poglavju je naročnik zahteval od ponudnikov, da oddajo ponudbeno dokumentacijo speto v mapo oz. register, in sicer tako, da so posamezna poglavja ločena s pregradnimi listi, ki so del razpisne dokumentacije in na katerih so navedeni naslovi posameznih poglavij ter vsebina zahtevanih dokumentov. Naročnik je v XXIII. poglavju razpisne dokumentacije (Vsebina ponudbene dokumentacije) opozoril ponudnike, da morajo predložiti ponudbeno dokumentacijo tako, kot je določeno v XXII. poglavju razpisne dokumentacije in da mora ponudbena dokumentacija (2. točka) vsebovati tudi kazalo - vsebino ponudbene dokumentacije.
Vlagatelj ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje kazala - vsebine ponudbene dokumentacije, čeprav bi ga izbrani ponudnik, glede na zgoraj citirana navodila iz razpisne dokumentacije, moral predložiti. Vlagatelj ugotavlja tudi, da izbrani ponudnik ni izpolnil obrazca 6/7, in sicer točke 1/2 (Reference odgovornega vodja del), s čimer ni ravnal z naročnikovo zahtevo iz 1. točke XXII. poglavja razpisne dokumentacije.
Ker izbrani ponudnik ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije bi moral naročnik njegovo ponudbo, v skladu z navodili iz IX. poglavja razpisne dokumentacije, zavrniti.
Vlagatelj predlaga, da naročnik izpodbijani sklep razveljavi in izbere najugodnejšega ponudnika med tistimi ponudniki, ki so oddali pravilno ponudbo. Vlagatelj zahteva povrnitev plačane takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je dne 23.08.2004 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej ugotavlja, da bi moral v primeru, če bi sledil zahtevku za revizijo, predmetno javno naročilo oddati ponudniku, ki je ponudil za cca. 30 mio SIT višjo ceno od izbranega ponudnik, s čimer bi ravnal v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 namreč v 4. členu določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in na predmet javnega naročila. Naročnik navaja, da zastopa stališče, da izbira cca. 50% dražje ponudbe od najugodnejše ponudbe, ne predstavlja gospodarne rabe sredstev.
Naročnik ugotavlja, da vlagateljevi očitki niso utemeljeni in da ni kršil niti določil ZJN-1 niti določil razpisne dokumentacije. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da bo ponudba izločena v primeru, če ne bo vsebovala kazala - vsebine ponudbene dokumentacije, niti ni navedel, da bo nepravilna, če ne bo vsebovala pregradnih kartonov. V obeh prej navedenih primerih gre za nebistveno sestavino ponudbe. Naročnik nadalje navaja, da se je izbrani ponudnik v obrazcu 6/7 skliceval na potrjene reference, ki jih je že predložil na drugem obrazcu. Naročnik meni, da prepis posameznih referenc ne more biti razlog izločitve ponudbe izbranega ponudnika, saj je le-ta obrazec 6/7 podpisal in žigosal.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom št. MP-2808-04 TK/TK, z dne 26.08.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da naročnik pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ni preučil vseh relevantnih pravnih dejstev. Vlagatelj se sklicuje na Pravilnik o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) in ugotavlja, da je ponudba nepravilna, če ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da so neupravičene trditve naročnika, da bi z izbiro dražjega ponudnika kršil ZJN-1, saj je njegova dolžnost, da izbere tistega ponudnika, ki je med vsemi pravočasnimi in pravilnimi ponudbami oddal najugodnejšo ponudbo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 31.08.2004 (z dopisom št. 35213-15/2004-0801/MB) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Z istim dopisom je naročnik zahteval povrnitev odvetniških stroškov za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v višini 200.000,00 SIT in DDV. Naročnik je dne 03.09.2004 Državni revizijski komisiji odstopil še izvod razpisne dokumentacije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Dejansko stanje v obravnavani zadevi ni sporno. Vlagatelj in naročnik sta si edina v tem, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil obrazca št. 6/7, ki ga je naročnik priložil v razpisno dokumentacijo. Ravno tako med strankama v tem postopku ni spora o tem, da izbrani ponudnik v svojo ponudbo ni predložil kazala - vsebine ponudbene dokumentacije. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali bi glede na naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije, izbrani ponudnik navedeno moral storiti. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da je izbrani ponudnik z neizpolnitvijo obrazca št. 6/7 in z nepredložitvijo kazala - vsebine ponudbene dokumentacije, ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili in posledično oddal nepravilno ponudbe. Naročnik pa nasprotno meni, da gre pri nepredložitvi kazala za nebistveno sestavino ponudbe in da je izbrani ponudnik reference predložil na drugem obrazcu, predvsem pa meni, da bi izbira cca. 50% dražje ponudbe ne predstavljala gospodarne porabe javnih sredstev.

Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno in v skladu z zakonom s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba oziroma prijava (ne)pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v IX. točko (Pogoji pravilne ponudbe) Povabila in navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom), zapisal, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v isto točko Navodil ponudnikom še zapisal, da bo po pregledu ponudb izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovijo (v nadaljevanju) zapisane pomanjkljivosti in med njimi v tretji alinei: "Ponudba, obrazci in vzorec pogodbe niso izpolnjeni, podpisani ter potrjeni - podpisani in žigosani.". Naročnik je nadalje v XXII. točki Navodil ponudnikom (Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe, 1. točka - Opremljanje in označevanje ponudbe) zapisal, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. V isti točki Navodil ponudnikom je naročnik opozoril ponudnike, da mora biti ponudba s ponudbeno dokumentacijo predložena na originalnih vzorcih razpisnega gradiva in ponudbenih obrazcih naročnika, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.

Zgoraj citirane zahteve iz razpisne dokumentacije predstavljajo pogoje v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
V skladu z ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti) v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na takšen način ter v takšni obliki, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.

V obravnavanem primeru je torej naročnik sporni pogoj zapisal v IX. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Že iz samega naslova obravnavane točke izhaja (Pogoji pravilne ponudbe), da so tam navedene zahteve naročnika pogoji, zaradi česar so morali ponudniki izpolniti vse zahtevane pogoje iz tega člena in med njimi (v celoti) izpolniti, podpisati in žigosati vse v razpisno dokumentacijo predložene obrazce. Naročnik pa je v istem členu ponudnike tudi jasno opozoril, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in celo izrecno navedel, da bo izločil ponudbo tudi v primeru, če bo ugotovil, da (vsi) v razpisno dokumentacijo priloženi obrazci, niso izpolnjeni. Nadalje je naročniki v XXII. točki Navodil ponudnikom (Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe) zapisal, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce in da mora biti ponudba predložena na originalnih vzorcih razpisnega gradiva in ponudbenih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da le-ta ni (v celoti) sledil zgoraj navedenim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik namreč ni (v celoti) izpolnil obrazca št. 6/7 (in sicer v točki 1/2 - Reference odgovornega vodja del) in vanj ni vpisal zahtevanih podatkov o referenčnih objektih, o času trajanja del in vrsti opravljenih del na referenčnem objektu pač pa je namesto slednjih zapisal zgolj: "Glej potrjene reference!" še več. "Potrjene reference", na katere se sklicuje vlagatelj, se izrecno ne nanašajo na odgovornega vodjo del temveč na izbranega ponudnika samega. Naročnik je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, v zvezi z referencami v razpisno dokumentacijo vključil tri obrazce, in sicer obrazec št. 6/3, kamor so morali ponudniki vpisati reference, ki se nanašajo na samega ponudnika ter obrazec št. 6/4, s katerim je od ponudnikov zahteval predložitev pisnih izjav naročnikov del o ponudnikovih referencah iz obrazca št. 6/3 in obrazec št. 6/7, kamor so morali ponudniki vpisati reference, ki se nanašajo le na odgovornega vodjo del. Ker je torej naročnik na prvih dveh obrazcih (obrazec št. 6/3 in obrazec št. 6/4) zahteval od ponudnikov predložitev in/ali vpis referenc za ponudnika samega, na tretjem obrazcu (obrazec št. 6/7) pa vpis referenc le za (ponudnikovega) odgovornega vodjo del, izbrani ponudnik z vpisom in/ali predložitvijo referenc le na obrazcih št. 6/3 in št. 6/4 tudi po vsebini ni mogel zadostiti obema naročnikovima zahtevama.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Kot že zapisano v tem sklepu, ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Ker v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno, pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj. Povedano drugače. Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru sam postavil zelo stroga formalna pravila o tem, kako morajo biti sestavljene ponudbe in kako morajo biti opremljeni posamezni ponudbeni dokumenti, ki jih je zahteval od ponudnikov (naročnik je namreč v razpisno dokumentacijo vključil vrsto obrazcev, ki so jih morali ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati), je bil dolžan ta pravila tudi upoštevati, in sicer enako strogo do vseh ponudnikov.

Naročnikova zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije, le-te pa vežejo tudi naročnika skozi celoten postopek oddaje javnega naročila. Naročnikovo opravičevanje izbire nepravilne ponudbe z navedbami, da so manjkajoči podatki predloženi že na drugem obrazcu ter da je le tako lahko ravnal v skladu z načelom gospodarnosti porabe javnih sredstev, torej ne vzdržijo revizijske presoje.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodno navedenega ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, je očitek vlagatelja, ki se nanaša na (ne)pravilnost tudi drugih elementov ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz razpisne dokumentacije, brezpredmeten, saj na odločitev ne more vplivati, zato se Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti (prvi in tretji odstavek 3. člena ZRPJN), o le-tem ni izrekla.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da mu je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ostala še ena pravilna ponudba in da so v skladu z določili ZJN-1 podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik pa lahko ravna tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. Naročnik mora v takšnem primeru svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti tudi vlado oziroma svoj nadzorni organ ter takšno svojo odločitev poslati v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije. Isti člen ZJN-1 še določa, da mora naročnik o svoji odločitvi, da je zavrnil vse ponudbe, takoj pisno obvestiti ponudnike, prav tako pa jih mora obvestiti tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek. Na zadnje navedeno Državna revizijska komisija opozarja zaradi večkratnih navedb naročnika (le-te izhajajo tako iz sklepa s katerim je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, kot tudi iz dopisa, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu), da nikakor ne more sprejeti predloga vlagatelja, da bi kot najugodnejšega izbral ponudnika, ki je oddal za skoraj polovico dražjo ponudbo od izbranega ponudnika, kot tudi zato, ker naročnik (vsaj kot izhaja iz sklepa o začetku postopka, št. 35213-15/2004-0801/MB, z dne 31.05.2004) za takšno izbiro ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne ni izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je trditev vlagatelja o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, utemeljena. Glede na ugotovljeno je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo obvestilo o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer povračilo plačila takse v višini 200.000,00 SIT.
Ker je vlagatelj z revizijskim zahtevkom uspel je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, in sicer v višini 200.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer plačilo odvetniških stroškov v višini 200.000,00 SIT in DDV.
Ker je bil zahtevek za revizijo utemeljen je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.09.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- MESTNA OBČINA MARIBOR, Mestna uprava, Komunalna direkcija, Slovenska ulica 40, Maribor
- NIZKE IN RUDARSKE GRADNJE, proizvodnja, trgovina in storitve d.d., Miklavška cesta 82, Hoče
- POšTRAK d.o.o., Dupleška cesta 310 a, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran