018-236/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 99/04; uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZRPJN-UPB2) v senatu člana dr. Aleksija Mužina, kot predsednika senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca in članice mag. Marije Bukovec-Marovt, kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo obvezilnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba SALUS, d.d., Mašera SpasiÄ"eva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.10.2004.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi II. faza postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala po omejenem postopku.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške vložitve zahtevka za revizijo v višini 473.240,00 SIT SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57-58/04, z dne 28.05.2004, pod številko objave Ob-14704/04 in popravek v Uradnem listu RS, št. 64/04, pod številko objave Ob-16347/04 ter popravek v Uradnem listu RS, št 74/04, pod številko objave Ob-18934/04 objavil javni razpis po sklopih po omejenem postopku za oddajo predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 27.07.2004 izdal obvestilo, št. 5020-8/2004-146, o priznani sposobnosti za dobavo obvezilnega materiala, iz katerega je razvidno, da je skladno s 19. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZJN-1-UPB1), vlagatelju priznal usposobljenost in s tem status kandidata za vse sklope.

Vlagatelj je dne 13.9.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da so razpisni pogoji predmetnega javnega naročila v nasprotju z ZJN-1-UPB1 s čimer naj bi bila podana kršitev postopka ter da so razpisni pogoji taki, da ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.

V nadaljevanju vlagatelj podrobneje navaja, da je naročnik v I. fazi postopka navedel okvirne količine. Na podlagi teh okvirnih količin se je vlagatelj odločil, na katere sklope se bo prijavil in se z dobavitelji dogovoril glede cene. V II. fazi postopka pa je naročnik navedel povsem druge količine, ki pri posameznih materialih odstopajo od 7x do 200x. Npr. od 145 kom na 28.800.
Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da je s tem kršeno načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Količine I. in II. faze po mnenju vlagatelja ne morejo toliko odstopati, čeprav gre za okvirne količine.

Vlagatelj nadalje navaja, da je iz tč. XI. pogodbe, ki je sestavni del razpisnih pogojev razvidno, da se pogodba sklepa za obdobje 6 mesecev. Predvideni termini sklepanja pogodb s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi so razvidni iz Priloge - Tabela 1. V navedeni tabeli na strani 13 razpisne dokumentacije je razviden predviden rok sklenitve posameznih pogodb. Za ZD Nova Gorica je to npr. 31.08.2005, za ZD Ljubljana pa 01.02.2006. Ponudba se daje za prvo šestmesečno obdobje, torej za šest mesecev od 31.08.2005 za ZD Nova Gorica oz. šest mesecev od 01.02.2006 za ZD Ljubljana. Za vlagatelja iz zgoraj navedenega izhaja, da bi moral ponudnik skleniti pogodbo z ZD Ljubljana leta 2006 in ZD Nova Gorica leta 2005 in to po cenah, ki jih bo ponudil sedaj in tudi za artikle, ki so navedeni v tem razpisu. Vlagatelj ne more predvideti, da bodo npr. 01.02.2006 proizvajalci proizvajali iste artikle in da bodo tudi cene čez leto in pol še vedno iste. Glede na razpisno dokumentacijo po mnenju vlagatelja ni razloga, da bi moral dajati fiksno ponudbo za eno leto in pol vnaprej. Tako bi morale cene veljati še 24 mesecev, glede na to, da se sklepa pogodba za 6 mesecev. Takrat bodo lahko na trgu drugi proizvodi in vlagatelj ne more zagotoviti, da bodo proizvajalci proizvajali še proizvode, ki so predmet razpisa. Če vlagatelj zaradi navedene situacije ne bi dobavil ponujenih proizvodov, bi lahko naročnik unovčil l0% garancijo za dobro izvedbo posla, ki jo bo moral vlagatelj predložiti ob sklenitvi pogodbe. Prav tako bi lahko naročnik v primeru, da vlagatelj takrat ne bi sklenil pogodbe, ker ne bi mogel dobaviti vseh proizvodov, unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 1.000.000,00 sit. Vlagatelj je mnenja, da bi moral naročnik razpisati le tiste proizvode in v takšnih količinah, ki jih bo naročil v šestih mesecih po zaključku tega postopka. Za količine, ki jih bo naročil šele leta 2006, pa naj naročnik izvede postopek javnega naročila takrat, ko bo te proizvode rabil in bo tudi točno vedel, katere proizvode rabi in kakšne količine. Vlagatelj nadaljuje, da se iz razpisne dokumentacije ne da ugotoviti, ali so količine letne ali polletne. V specifikaciji ponudbe s cenami je namreč navedeno, da gre za letne količine, v tretji odstavek 12.člena razpisne dokumentacije pa je navedeno, da so količine vrst blaga v obrazcu specifikacija ponudbe s cenami (za prvo šestmesečno obdobje) okvirne. Vlagatelj trdi, da je dogovor s proizvajalci glede cene odvisen od količine, zato to ponudniku onemogoča pripravo najugodnejše ponudbe, s čimer je kršeno načelo ekonomičnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Vlagatelj nasprotuje 20. členu razpisne dokumentacije, kjer je določeno, da mora ponudnik vsakemu naročniku ob sklenitvi pogodbe dostaviti vzorec vsakega artikla, ki je predmet pogodbe, v skladu z zahtevanimi strokovnimi kriteriji, za zagotovitev kontrole kvalitete dobave artiklov naročniku v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe. Vlagatelj meni, da če Ministrstvo za zdravje kot naročnik izvaja postopek javnega naročila, potem bi moralo ugotoviti ali ponujeni proizvodi ustrezajo, že v 1. fazi postopka skladno z 42.členom ZJN-1-UPB1. V I. fazi je vlagatelj že navedel katere proizvode ponuja in mu je bila priznana sposobnost, zato je mnenja, da naročnik v II. fazi ne more več zahtevati vzorcev. Vlagatelj ob tem meni, da je glede na število naročnikov (58) in da nekateri naročniki npr. rabijo le 2 kosa posameznega artikla, takšna zahteva v nasprotju z načeli ekvivalentnosti dajatev in drugimi načeli obligacijskega prava. Vlagatelj je tudi mnenja, da je vzorec pogodbe v nasprotju z načeli obligacijskega prava: enakopravnost strank, ekvivalentnost dajatev, prepoved povzročanja škode. V vzorcu je namreč navedeno, da je potrebno količinska odstopanja reklamirati v 8 dneh od prevzema, kakovostna odstopanja pa v 30 dneh od prevzema. V 461. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01) pa je določeno, da je kupec dolžan prejeto stvar pregledati, brž ko je po normalnem teku stvari mogoče in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Količinski prevzem se opravi ob prevzemu. V vzorcu pogodbe pa je za količinski prevzem določen 8 dnevni rok. Vlagatelj se tudi ne strinja z tč. VII. pogodbe, kjer je določena obveznost prodajalca, da dostavi vzorec vsakega artikla, ki je predmet pogodbe. Poleg navedenega je po mnenju vlagatelja vzorec pogodbe, kjer je določeno, da mora prodajalec izstaviti kupcu nepreklicno brezpogojno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, unovčljivo na prvi poziv v višini 10%, veljavno do 01.07.2005, v nasprotju s 14.členom razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da če se sklepa pogodba za 6 mesecev, ni razloga, da bi bila garancija izdana za daljše obdobje. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Ur.1. RS, št. 25/2004) določa, da je veljavnost garancije vsaj še en dan po poteku roka za izvedbo posla. Zato je po mnenju vlagatelja veljavnost garancije za pogodbe, ki bodo sklenjene takoj po zaključku razpisa lahko krajša, saj ni razloga, da bi bila garancija veljavna še par mesecev po prenehanju veljavnosti pogodbe, s čemer naročnik ponudniku povzroča nepotrebne stroške. Vlagatelj nadalje navaja, da bi moral naročnik v pogodbi opredeliti, kaj se šteje za neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Če to v pogodbi ni določeno, potem lahko naročnik po mnenju vlagatelja unovči garancijo v višini 10% pogodbene vrednosti že, če mu ponudnik ne dobavi enega povoja ali zamudi z dobavo povoja za 1 uro, ponudnik pa niti ne bi mogel zahtevati vračila zneska unovčene garancije, ker v pogodbi ni opredeljeno, kaj je to neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev. Nadalje vlagatelj ugotavlja neskladje med razpisno dokumentacijo in pogodbo glede lokacije dobave. Razpisna dokumentacija določa lokacije dobav po sedežu naročnikov. V vzorcu pogodbe v tč. IV. pa je navedeno, da se ponudnik zavezuje naročeno blago dobaviti na lokacije dobave, ki so razvidne iz priloge 2 te pogodbe, torej očitno posameznim naročnikom na več lokacij. Vlagatelj trdi, da je od tega, kje so lokacije in koliko jih je, odvisna ponudbena cena, zato ni možno pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj nasprotuje 14. členu razpisnih pogojev, kjer je določeno, da bo moral izbrani ponudnik v roku 10 dni po sklenitvi pogodbe predložiti bančno garancijo (nepreklicno, brezpogojno, unovčljivo na prvi poziv) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10%, z veljavnostjo 1 dan več od določenega obdobja veljavnosti pogodbe, v vzorcu pogodbe pod tč. IX. pa celo z veljavnostjo do 01.07.2005. Vlagatelj meni, da glede na to, da so količine okvirne in da bosta količino in vrsto artiklov pogodbeni stranki dogovorili za vsako naročilo posebej, je takšna določitev višine garancije neprimerna, saj osnova za določitev višine garancije (vrednost pogodbe) s tem ni podana. Vlagatelj je mnenja, da bi lahko naročnik okvirno količino navedel bistveno višjo od dejanske. Glede na dobavljeno vrednost bi lahko tako dejanska višina garancije v primerjavi z dejansko realizirano vrednostjo pogodbe presegla 10% vrednosti, ki jo kot maksimalno določa Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj (Ur.l. RS, št. 25/2004). Glede na dejanski obseg dobave, ki se bo očitno lahko razlikoval od okvirnega iz razpisne dokumentacije, bi bil lahko znesek garancije tudi 20% vrednosti pogodbe, kar pomeni znatno večje stroške vlagatelja, kot bi lahko bili, ter večje stroške na proizvod, kot bi bili potrebni. Vlagatelj zato meni, da bi glede na to, da gre za okvirne količine, garancija morala biti določena v fiksnem znesku, kot je to določeno pri garanciji za resnost ponudbe. Stroški garancije se namreč vgrajujejo v ceno in tako naročnik sam povečuje ceno posameznih zdravil. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj (Ur.l. RS, št. 25/2004) v 7.členu določa, da je trajanje garancije za resnost ponudbe 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vložitve revizijskega zahtevka. Vlagatelj nasprotuje 14. členu razpisne dokumentacije, ker je določeno, da morajo ponudniki priložiti bančno garancijo s trajanjem 1 dan več od določenega obdobja veljavnosti pogodbe. 16.člen pa določa veljavnost ponudbe 30.06.2005 iz česar izhaja, da naročnik zahteva veljavnost garancije za resnost ponudbe do 01.07.2005, kar je v nasprotju s citiranim Pravilnikom, saj odločitev o izbiri nikakor ne more trajati 10 mesecev. S tem pa naročnik po mnenju vlagatelja, slednjemu povzroča nepotrebne stroške, saj je znano, da stroški garancije niso majhni.

Glede na navedeno vlagatelj meni, da je razpis v nasprotju z veljavno zakonodajo. Razpisna dokumentacija pa je pripravljena tako, da ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe. Zato vlagatelj predlaga, da se II. faza postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala v celoti razveljavi ter, da se naročniku naloži povrnitev stroškov v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Zahtevek za revizijo je naročnik predhodno preizkusil v skladu s 13.členom ZRPJN-UPB2. Naročnik ocenjuje, da vlagatelj s priznanim statusom kandidata izkazuje aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik prav tako ocenjuje, da je bil zahtevek vložen skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN-UPB2, ki določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila. V predmetnem primeru je bil vložen pred rokom določenim za oddajo ponudb in je zato pravočasen.

Naročnik je s sklepom št. 5020-8/2004-146 z dne 21.9.2004 vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen.

Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da naročnik zavrača vlagateljevo navedbo glede nedopustnega odstopanja količin navedenih v I. in v II. fazi postopka. Naročnik navaja, da se predmetno javno naročilo odvija po omejenem postopku kot ga opredeljuje 19. člen ZJN-1-UPB1 in poteka v dveh fazah, ki sta časovno ločeni. Zaradi časovnega razkoraka je naročnik ob izvedbi I. faze zainteresirane ponudnike le seznani z javnim naročilom v obsegu, ki mu je v tem času znan, v II. fazi pa je izvedel naročilo in ga tudi natančno opredelil, zato je po mnenju naročnika očitek glede kršitve načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev povsem zgrešen.

Naročnik še navaja, da je že v razpisni dokumentaciji za I. fazo postopka povsem jasno opozoril, da bo prihajalo do razkoraka v količinah, tako je v 5. členu navedeno, da so v I. fazi podane informativne količine, okvirne količine pa bodo podane v II. fazi. V nadaljevanju naročnik navaja, da enako izhaja tudi iz odgovora naročnika, na v I. fazi zastavljeno vprašanje pod zap. št. 30. Naročnik dalje ne verjame vlagatelju, da se je glede na navedene količine v I. fazi odločal, za katere sklope bo podal prijavo, saj je prijavo podal prav za vse sklope, torej količine niso predstavljale razlikovalnega znaka. Prav tako se v zvezi s prijavo po mnenju naročnika vlagatelj ne more uspešno sklicevati na navedbo, da se je glede na predvidene količine dogovoril za cene posameznih proizvodov, saj cene v I. fazi sploh niso bile predmet postopka in jih tedaj prijavitelju ni bilo treba navajati. Naročnik je mnenja, da če so razpisane količine v II. fazi take, da vlagatelj ne more ali ni zainteresiran oddati ponudbe, ga priznana sposobnost v I. fazi v ničemer ne zavezuje, da odda ponudbo v II. fazi.

V zvezi z očitkom, da ni razloga, da bi moral dajati fiksno ponudbo za leto in pol vnaprej, naročnik pojasnjuje, da izvaja postopek po sistemu skupnih nabav, torej za veliko število naročnikov, pri čemer si ravno zaradi velikih količin istega artikla obeta ugodne ponudbene cene. Tega učinka ni moč pričakovati, če bi ponudniki lahko dajali različne ponudbe za različne naročnike, s tem pa bi se namen skupne nabave povsem izničil. Naročnik je vlagatelja z zahtevo po fiksni ponudbeni ceni seznanil že v 29.členu razpisne dokumentacije za I. fazo. Naročnik meni, da glede na to, da je navedeno informacijo vlagatelju posredoval dovolj zgodaj, vlagatelju ne bo težko oblikovati ponudbene cene, hkrati pa se naročnik zaveda, da bo v ponudbeno ceno vkalkuliral tudi morebitna prihodnja tveganja.

V nadaljevanju se naročnik strinja z vlagateljevo navedbo, da ne more za toliko časa vnaprej predvideti, ali bodo proizvajalci še proizvajali iste artikle. Naročnik se zaveže, da bo navedeno negotovost odpravil z ustrezno rešitvijo, ki jo bo podal v spremembi in dopolnitvi razpisne dokumentacije.

Naročnik nadalje priznava tudi vlagateljevo ugotovitev, da obstaja nasprotje med opredelitvijo količin v specifikaciji ponudbe s cenami in opredelitvijo v tretjem odstavku 12. člena razpisne dokumentacije, kot pravilno. Navedeno neskladje se naročnik zavezuje odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

Kot neutemeljen, naročnik zavrača vlagateljev ugovor v zvezi z zahtevo iz razpisne dokumentacije po dostavi vzorca vsakega artikla vsakemu naročniku ob sklenitvi pogodbe. Naročnik navaja, da tako iz 20.člena razpisne dokumentacije kot iz VIII. točke pogodbe povsem jasno izhaja namen navedene zahteve, to je zagotovitev kontrole kvalitete dobave artiklov naročniku v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe. Po navedbah naročnika ne gre za zahtevo po predložitvi vzorcev za namen ugotovitve sposobnosti, temveč za kontrolo kvalitete dobave, s katero se želi doseči, da bo ponudnik dobavljal tiste proizvode, za katere je bil izbran na javnem razpisu. Navedeno kontrolo pa lahko izvaja le tisti, ki se mu blago dobavlja in ga prevzema, to je posamezen naročnik, ne pa Ministrstvo za zdravje. Zato po mnenju naročnika omenjena zahteva ne more biti v nasprotju z načelom ekvivalentnosti dajatev, saj gre v navedenem primeru za odplačno in obojestransko obvezno pogodbo. Obveznost po predložitvi vzorca je vlagatelju znana iz razpisne dokumentacije, torej pravočasno, da jo bo kot enega izmed stroškov vkalkuliral (vštel) v ceno ponudbe. Naročnik tako do vlagatelja nima nobene brezplačne zahteve, temveč bo vzorce plačal skozi ceno. Ker vlagatelj v nadaljevanju ne pojasni v nasprotju s katerimi še drugimi načeli obligacijskega prava naj bi bila navedena zahteva, naročnik kot pavšalnega predmetni očitek zavrača.

Naročnik kot prepozno zavrača tudi vlagateljevo navedba, da je vzorec pogodbe v nasprotju z načeli obligacijskega prava v točki, ki določa rok za uveljavljanje reklamacij, ker je le-ta v nasprotju z rokom, ki ga določa OZ. Naročnik navedeno utemeljuje z petim odstavkom 12.člena ZRPJN-UPB2, ki določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Določba, ki ji vlagatelj ugovarja, je bila v enaki vsebini zapisana že v V. točki Priloge 3 razpisne dokumentacije za I. fazo, zato je vlagatelj v zvezi z njo vse od dne, ko je dvignil razpisno dokumentacijo za I. fazo, pa do dne 26.7.2004, ko je prejel obvestilo o priznanju sposobnosti, imel možnost vložiti zahtevek za revizijo. Ker tega ni storil, je njegova revizijska navedba v tej smeri prepozna. Ne glede na navedeno pa naročnik očitek zavrača in pojasnjuje, da OZ posebej poudarja avtonomijo strank pri urejanju obligacijskih razmerij in kot izhaja iz 2. člena navedenega zakonika lahko udeleženci obligacijskih razmerij to razmerje uredijo drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega. Glede na to, da zgoraj navedeni člen vsebuje dispozitivno in ne prisilno normo, je drugačen rok za uveljavljanje reklamacij v vzorcu pogodbe povsem zakonit.

Naročnik pa kot pravilno smatra vlagateljevo navedbo glede nepravilne določitve roka veljavnosti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Navedeno nepravilnost se naročnik zavezuje odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

Naročnik v nadaljevanju nasprotuje vlagateljevi navedbi, da bi moral v pogodbi opredeliti, kaj se šteje za neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Iz navedb zahtevka za revizijo je razbrati, da vlagatelj želi, da naročnik navede, katere neizpolnitve pogodbenih obveznosti bo pred unovčenjem bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti toleriral, vendar naročnik od v pogodbi določenih zahtev ne odstopa. Naročnik svoje stališče opira na Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04). Predmetni pravilnik v vzorcu 3, bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti določa, da navedena garancija krije primere, če prodajalec svoje obveznosti ne izpolni v dogovorjeni kvaliteti, količini in rokih, opredeljenih v pogodbi ter tudi primere, če dobavljeno blago tudi delno ne zadostuje pogodbenim zahtevam. Iz navedenega izhaja, da naročnik bančno garancijo lahko unovči ob kakršni koli neizpolnitvi pogodbenih obveznosti prodajalca glede kvalitete, količine in roka dobave, vse navedene obveznosti prodajalca pa so v pogodbi jasno navedene.

V zvezi z navedbo o neprimerni višini garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik pojasnjuje, da je pri kontinuiranih nabavah dopustno pogodbeno vrednost določiti kot okvirno vrednost, saj je taka vseskozi praksa naročnikov pri javnih razpisih, pri katerih gre za kontinuirane nabave v okviru pogodbeno določenega obdobja. Naročniki so okvirne količine določili na način, kot ga določa drugi odstavek 27.člena ZJN-1-UPB1 glede na dejansko vrednost naročil v preteklem letu in z upoštevanjem pričakovanih sprememb, tako da dejansko realizirane vrednosti ne smejo bistveno odstopati od okvirne vrednosti.
Glede na to, da se že zaradi različnih količin posameznih naročnikov pričakujejo različne pogodbene vrednosti s posameznimi ponudniki, je po mnenju pooblaščenega naročnika neprimerno določati finančno zavarovanje v fiksnem znesku, saj bi v tem primeru vsi ponudniki vsem naročnikom predložili bančno garancijo za isti znesek, to pa je v nasprotju s samim namenom finančnega zavarovanja. Ker je pooblaščeni naročnik že v razpisni dokumentaciji za I. fazo, v 31.členu in v odgovoru na zastavljeno vprašanje pod zaporedno št. 7 v I. fazi opredelil višino bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v 10 % od vrednosti pogodbe in da je bila tudi pogodbena vrednost že v razpisni dokumentaciji za I. fazo v 1. točki Priloge 3 opredeljena kot okvirna vrednost za pogodbeno obdobje, je navedeni ugovor vlagatelja glede neprimerno določene višine bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu s petim odstavkom 12.člena ZRPJN-UPB2, iz razlogov, kot so navedeni v zgornji obrazložitvi pri navedenem členu, po mnenju naročnika prepozen. Naročnik pa kot utemeljen priznava vlagateljev ugovor na rok trajanja garancije za resnost ponudbe. Navedeno nepravilnost se pooblaščeni naročnik zavezuje odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

Tudi vlagateljeva ugotovitev, da obstaja med razpisno dokumentacijo in pogodbo nasprotje glede lokacije dobave, je po mnenju pooblaščenega naročnika pravilna. Navedeno neskladje se pooblaščeni naročnik prav tako zavezuje odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17.člena ZRPJN-UPB2 tudi pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko Komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika, skladno s prvim odstavkom 17.člena ZRPJN-UPB2 v roku obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 22.9.2004, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN-UPB2, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji, ki jo je dopolnil dne 29.9.2004.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot kandidat, v skladu z 9.členom ZRPJN-UPB2 interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik objavljeno razpisno dokumentacijo pripravil v nasprotju z 23.členom ZJN-1-UPB1, ki narekuje, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi pripravil pravilno ponudbo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19.člena ZJN-1-UPB1, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija svojo odločitev, da se zahtevku za revizijo ugodi in se v celoti razveljavi II. faza postopka oddaje predmetnega javnega naročila, utemeljuje na dejstvu, da je že sam naročnik v svojem sklepu št. 5020-8/2004-146 z dne 21.9.2004, v katerem je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo kot pravilne sprejel naslednje vlagateljeve navedbe:

1. Da je iz tč. XI. pogodbe, ki je sestavni del razpisnih pogojev razvidno, da se pogodba sklepa za obdobje 6 mesecev. Predvideni termini sklepanja pogodb s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi so razvidni iz Priloge - Tabela 1. V navedeni tabeli na strani 13 razpisne dokumentacije je razviden predviden rok sklenitve posameznih pogodb. Za ZD Nova Gorica je to npr. 31.08.2005, za ZD Ljubljana pa 01.02.2006. Ponudba se daje za prvo šestmesečno obdobje, torej za šest mesecev od 31.08.2005 za ZD Nova Gorica oz. šest mesecev od 01.02.2006 za ZD Ljubljana. Za vlagatelja iz zgoraj navedenega izhaja, da bi moral ponudnik skleniti pogodbo z ZD Ljubljana leta 2006 in ZD Nova Gorica leta 2005 in to po cenah, ki jih bo ponudil sedaj in tudi za artikle, ki so navedeni v tem razpisu. Vlagatelj ne more predvideti, da bodo npr. 01.02.2006 proizvajalci proizvajali iste artikle in da bodo tudi cene čez leto in pol še vedno iste. Če vlagatelj zaradi navedene situacije ne bi dobavil ponujenih proizvodov, bi lahko naročnik unovčil l0% garancijo za dobro izvedbo posla, ki jo bo moral vlagatelj predložiti ob sklenitvi pogodbe. Prav tako bi lahko naročnik v primeru, da vlagatelj takrat ne bi sklenil pogodbe, ker ne bi mogel dobaviti vseh proizvodov, unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 1.000.000,00 sit. Naročnik se je v sklepu s katerim je odgovoril na revizijo strinja z vlagateljevo navedbo, da le ta-ta ne more za toliko časa vnaprej predvideti, ali bodo proizvajalci še proizvajali iste artikle in se je iz tega razloga zavezal, da bo navedeno negotovost odpravil z ustrezno rešitvijo, ki jo bo podal v spremembi in dopolnitvi razpisne dokumentacije.

2. Da se iz razpisne dokumentacije ne da ugotoviti, ali so količine letne ali polletne. V specifikaciji ponudbe s cenami je namreč navedeno, da gre za letne količine, v tretjem odstavku 12. člena razpisne dokumentacije pa je navedeno, da so količine vrst blaga v obrazcu specifikacija ponudbe s cenami (za prvo šestmesečno obdobje) okvirne. Vlagatelj trdi, da je dogovor s proizvajalci glede cene odvisen od količine, zato to ponudniku onemogoča pripravo najugodnejše ponudbe, s čimer je kršeno načelo ekonomičnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Naročnik se je v sklepu s katerim je odgovoril na revizijo strinja z vlagateljevo navedbo, da obstaja nasprotje med opredelitvijo količin v specifikaciji ponudbe s cenami in opredelitvijo v tretjem odstavku 12. člena razpisne dokumentacije. Navedeno neskladje se je naročnik zavezal odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

3. Da je v 14.členu razpisne dokumentacije, določeno, da morajo ponudniki priložiti bančno garancijo s trajanjem 1 dan več od določenega obdobja veljavnosti pogodbe. 16.člen pa določa veljavnost ponudbe 30.06.2005 iz česar izhaja, da naročnik zahteva veljavnost garancije za resnost ponudbe do 01.07.2005, kar je v nasprotju s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj (Ur.l. RS, št. 25/2004), ki v 7.členu določa, da je trajanje garancije za resnost ponudbe 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vložitve revizijskega zahtevka. Naročnik je v sklepu s katerim je odgovoril na revizijo kot pravilno smatral vlagateljevo navedbo glede nepravilne določitve roka veljavnosti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in se zavezal nepravilnost odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

4. Da obstaja neskladje med razpisno dokumentacijo in pogodbo glede lokacije dobave. Razpisna dokumentacija določa lokacije dobav po sedežu naročnikov. V vzorcu pogodbe v tč. IV. pa je navedeno, da se ponudnik zavezuje naročeno blago dobaviti na lokacije dobave, ki so razvidne iz priloge 2 te pogodbe, torej očitno posameznim naročnikom na več lokacij. Navedeno neskladje je na podlagi zahtevka za revizijo ugotovil sam naročnik in se zavezal le to odpraviti s spremembo in dopolnitvijo razpisne dokumentacije.


Iz povedanega torej izhaja, da zaradi neusklajenosti podatkov I. in II. faze postopka oddaje javnega naročila za dobavo obvezilnega materiala ter zaradi medsebojne neusklajenosti posameznih dokumentov, ki so sestavni deli razpisne dokumentacije, prihaja do negotovosti med potencialnimi ponudniki, kako sestaviti pravilno ponudbo. Navedena neusklajenost, kaže na možnost različnih razlag posameznih določb razpisne dokumentacije ter posledično sestave različnih "pravilnih" ponudb kandidatov, kar je v nasprotju z 23. členom ZJN-1-UPB1.

Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 23.člena ZRPJN-UPB2 napotuje naročnika, da pri ponovni izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila - druga faza, pri pripravi razpisne dokumentacije, presodi tudi preostale vlagateljeve navedbe zajete v zahtevku za revizijo z dne 13.9.2004.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka ter 1% materialnih stroškov vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka povečano za 20% davek na dodano vrednost.
Glede na to, da je vlagateljev zahtevek utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 200.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk (220.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 2.200,00 SIT materialnih stroškov (1% od 2000 odvetniških točk), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (44.440,00 SIT) in za nadaljevanje postopka 5.500,00 SIT (50 točk za obvestilo o nadaljevanju postopka), vse skupaj povečano za 20% davek na dodano vrednost (1.100,00 SIT), skupno torej 473.240,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN-UPB2).

V Ljubljani, dne 15.10.2004


Predsednik senata
dr. Aleksija Mužina
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Ila Zupančič, Hacquetova 8/I
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran