Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-230/04 Zdravstveni dom Tolmin

    Številka: 018-230/04-23-1894
    Datum sprejema: 8. 10. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Državne revizijske komisije Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila za: "reanimobil- posebno reševalno vozilo v službi NMP, klasifikacije 1B okrepljena (brez aparatur)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PROAVTO d.o.o. Koper, Ulica 15. maja 10c, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN, Prešernova 6a, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik) dne 08.10.2004

    odločila:

    - Zahtevek za revizijo je utemeljen. Naročnik mora pripraviti novo razpisno dokumentacijo v skladu z napotki iz obrazložitve tega sklepa.

    - Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti seznanitev z dokazili, s katerimi naročnik utemeljuje, da so člani strokovne komisije strokovnjaki s področja, ki je predmet tega javnega naročila.

    - Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, in sicer v znesku 100.963,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. V presežku se vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 15.07.2004 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku in v Uradnem listu RS, št. 85- 87, z dne 06.08.2004, objava št. Ob-21211/04, objavil javni razpis za "reanimobil-posebno reševalno vozilo v službi NMP, klasifikacije 1 B okrepljena (brez aparatur)."

    Vlagatelj je dne 16.08.2004 na naročnika naslovil zahtevo za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. V zahtevi je navedel, da v oddelku B razpisne dokumentacije, pod naslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", v prvem odstavku naročnik zahteva, da je v bolniškem prostoru "VGRAJENA OPREMA IZ KVALITETNE POLIESTRSKE SMOLE ABS". Ravno tako iz enakega materiala morajo biti tudi vse notranje obloge sten in stropa, pregrada in obloge vrat. Ker naj bi bil omenjeni material vlagatelju znan v dveh različnih variantah, ne pa v eni, kot je bilo definirano pri naročniku, je vlagatelj slednjega prosil, da mu bolje (bolj podrobno) specificira kaj v bistvu zahteva, da ne bi prišlo do nepotrebnih tehničnih nesporazumov pri ponudbi in ocenjevanju le-te. Vlagatelj je na naročnika obenem naslovil tudi zahtevo, da mu, glede na to, da bo ocenitev izpolnjevanja tehničnih zahtev opravljena s strani strokovne komisije naročnika, sporoči število članov strokovne komisije, podatek o tem, ali so člani strokovne komisije v rednem delovnem razmerju pri naročniku, katero delovno odgovorno področje pokrivajo in koliko let ga pokrivajo ter o njihovi stopnji in vrsti izobrazbe; v kolikor člani strokovne komisije niso zaposleni pri naročniku, pa naj jim ta predloži kopijo licence ali registracije dejavnosti, to je dokazila o usposobljenosti za opravljanje strokovne cenitve.

    Dne 18.08.2004 je naročnik vlagatelju podal odgovor na podano zahtevo. Ob tem je navedel, da razpisni pogoj zahtevane kvalitetne poliestrske smole ABS predvideva, da gre za material višjega cenovnega razreda. V kolikor pri vlagatelju še naprej obstaja dilema, katero vrsto materiala upoštevati v ponudbi, pa je vlagatelja prosil, da mu predloži vzorce z označbo, ceno ter tehničnimi karakteristikami obeh materialov, katera je omenjal v svoji vlogi. V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na število članov strokovne komisije, naročnik odgovarja, da to za sam razpis ni pomembno. Naročnik ob tem pojasnjuje, da 21. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju ZJN-1) določa, da naročnik lahko imenuje osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. Naročnik je imenoval strokovno komisijo, katera je že pregledala in potrdila razpisno dokumentacijo za ponovljeni razpis. Strokovna komisija bo tudi ocenila ponudbe ter pripravila poročilo. Po določbi iz 3. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) število in sestavo članov komisije določi naročnik glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka, kar je naročnik tudi storil. Imenovanje strokovne komisije ni obvezujoče, vendar pa je naročnik komisijo imenoval prav zaradi tega, da se objektivno in strokovno korektno oceni prejete ponudbe. Glede vlagateljevih vprašanj o tem, ali so člani strokovne komisije v rednem delovnem razmerju pri naročniku, katero delovno odgovorno področje pokrivajo in koliko let ga pokrivajo ter glede stopnje in vrste izobrazbe, je naročnik menil, da na to vprašanje ni dolžan odgovoriti. Ob tem je pojasnil, da je imenoval strokovno komisijo v skladu z zgoraj citiranim Pravilnikom. Člani strokovne komisije so strokovnjaki s področja, ki je predmet javnega naročila. Naročnik ob tem meni, da ob trenutnem stanju stvari niso izkazani razlogi za izločitev kateregakoli člana komisije. Glede na to, da se vlagateljevo vprašanje nanaša na člane strokovne komisije, je naročnik slednjega opozoril tudi, da imena članov pomenijo podatek zaupnega značaja in jih naročnik ne sme posredovati tretjim osebam. V kolikor bi naročnik vlagatelju posredoval podatke, katere zahteva (glede izpolnjevanja pogojev), bi lahko ponudnik prišel do podatkov o imenih članov, zato je tudi to razlog, da naročnik na vlagateljevo vprašanje ni želel odgovoriti.

    Dne 20.08.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil dopis, v katerem je ponovno zahteval dodatna pojasnila. Od naročnika je tako znova zahteval natančno tehnično specifikacijo z njegove strani zahtevane "kvalitetne poliestrske smole ABS", kot jo predvideva B oddelek razpisne dokumentacije. Vlagatelj je ob tem pojasnil, da mora do trenutka oddaje ponudbe naročnik ponudniku na njegovo zahtevo specificirati kaj (kvalitativno in kvantitativno) želi, da lahko ta sestavi nedvomljivo in pravilno ponudbo. šele po pregledu (analizi) ponudbe, zaradi pravilne odločitve, oz. v primeru, če dvomi v kvaliteto materiala v ponudbi, lahko naročnik od ponudnika zahteva to, kar je naročnik od vlagatelja zahteval že v tej fazi postopka. Glede števila članov komisije je vlagatelj navedel, da bi se mogoče lahko strinjal s tem, da ni pomembno koliko članov sestavlja komisijo, ostalih zahtev pa naročnik ni razumel oziroma jih noče razumeti; vlagatelja namreč ne zanimajo imena in priimki članov komisije, temveč njihova strokovna izobrazba in odgovorno delovno mesto oz. leta izkušenj na predmetnem strokovnem področju. Vlagatelj utemeljuje, da predmetne podatke potrebuje zato, ker strokovna komisija lahko odloča o zelo pomembnih točkah pri dodelitvi javnega naročila in kot taka ne more biti nestrokovna. Vlagatelj navaja tudi, da je pri oddelku A razpisne dokumentacije, pod naslovom "6. POGOJI ZA SODELOVANJE", ter pri oddelku C razpisne dokumentacije, pod naslovom "DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA SODELOVANJE", opazil, da naročnik od ponudnikov ne zahteva dokumenta, ki je predpisan z 2. točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Vlagatelj zato zahteva, da naročnik omenjena dela razpisne dokumentacije dopolni z zahtevo po predložitvi tega dokumenta v ponudbi.

    Naročnik je na vlagateljev dopis odgovoril dne 30.08.2004. Ob tem je glede vlagateljevih pomislekov o vrsti poliestrske smole ABS slednjemu predlagal, da v ponudbi sam predloži eventuelne različne kakovosti posameznih poliestrskih smol, naročnik pa se bo med njimi odloči na podlagi kakovosti oz. cene. Glede članov strokovne komisije je naročnik vlagatelju ponovno pojasnil, da mu na to vprašanje ni dolžan odgovoriti. Naročnik pa se je opredelil tudi do točke 3 vlagateljevega dopisa, z dne 20.08.2004, in ob tem vlagatelja opozoril, da bo lahko, če bo natančno prebral razpisno dokumentacijo, ugotovil, da je njegova zahteva (predložitev potrdila, ki je predpisano z 2. točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1) pod to točko dopisa brezpredmetna.

    Dne 31.08.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil dopis, ki ga je označil kot napoved zahtevka za revizijo. Ob tem je naročnika opozoril, da bo zaradi njegovega vztrajanja pri nepravilnih stališčih primoran prepustiti razsodbo o pravilnosti predmetnega postopka Državni revizijski komisiji. Ob tem je naročnika ponovno pozval, da mu odgovori na njegova vprašanja glede tehnične specifikacije "kvalitetne poliestrske smole ABS" (oddelek B predmetne razpisne dokumentacije) ter o strokovni izobrazbi, delovnih mestih oz. izkušnjah na predmetnem, odgovornem delovnem mestu ter vrsti delovnih razmerij (redno- pogodbeno) članov strokovne komisije, ki bo ocenjevala opremo, udobje in varnost vozila ter prostornost, funkcionalnost in kakovost opremljenosti bolniškega prostora, v skupnem in zelo odločujočem ponderju 48%, od možnih 100% (XIV. in XV. člen oddelka A razpisne dokumentacije, pod naslovom "5. SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB"). Vlagatelj je naročnika ponovno pozval tudi k opredelitvi do njegove zahteve po predložitvi dokazil ponudnikov, o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, pri čemer se je skliceval na 2. točko prvega odstavka 42. člena ZJN. Od naročnika pa je vlagatelj zahteval tudi pojasnitev formule za pričakovani- zahtevani volumen 15 m3 notranje prostornine, na osnovnem vozilu Fiat Ducato (serijsko- nepredelano), medosne razdalje 3200 mm, oz. spremembo zahtevanega volumna, v kolikor je šlo za pomoto strokovne komisije (naslov "ZAHTEVANA OPREMA ZA VOZILO", oddelka B predmetne razpisne dokumentacije).

    Naročnik je svoj odgovor na zgoraj opredeljeni dopis vlagatelja podal dne 02.09.2004. Ob tem je vlagatelju predložil fotokopijo specifikacije poliestrske smole, pripravljeno s strani "LNE Laboratoire national d'essasis". V zvezi s podatki o članih strokovne komisije je naročnik ponovil, da so strokovna izobrazba, delovno mesto itd. osebni podatki in kot takšni zaupnega značaja. Naročnik se je na svoj predhodni odgovor skliceval tudi glede zahteve po vpisu ponudnika v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. V zvezi z zahtevo za pojasnitev formule pričakovanega volumna vozila je naročnik navedel, da so zahtevane dimenzije bolniškega reševalnega vozila prilagojene evropskemu normativu EN 1789, z dimenzijami, ki jih je naročnik v prilogi poslal vlagatelju.

    Dne 03.09.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil nov dopis (z datumom 02.09.2004), v katerem je navedel, da je prejem naročnikove pošte le potrdil njegove sume, da gre za razpis- dokumentacijo, ki bo izbrala "najustreznejšega", ne pa najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj je dalje zapisal, da pri zahtevani poliestrski smoli ne gre za nikakršno "visoko kvalitetno poliestrsko smolo ABS", nadpovprečnega cenovnega razreda, temveč za čisto navadno, klasično, okolju toksično in v primeru nesreče- lomljenja nevarno poliestrsko smolo, ojačano s steklenimi vlakni. Vlagatelj se sklicuje tudi na svoje prejšnje dopise, v zvezi predhodnega, razveljavljenega postopka oddaje javnega naročila, ob tem pa dodatno navaja, da se uporaba oblog, po predloženem certifikatu, ne predvideva v reševalnih vozilih, ki so vozila razreda M1. Glede vprašanja strokovnosti strokovne komisije, o kateri ima vlagatelj zaradi preteklih in vedno novih dejstev vedno večji dvom, vlagatelj navaja, da ta ni nikakršen podatek zaupnega značaja, še posebno v tako nastavljeni razpisni dokumentaciji in merilih za ocenjevanje. Je pa, po navedbah vlagatelja, res, da taka "strokovna komisija" najlažje izbere najbolj "ustreznega" ponudnika. Vlagatelj dalje znova opozarja, da je oddelek C razpisne dokumentacije, glede na oddelek B, pomanjkljiv, ker se za javno nabavo reševalnih vozil in njim pripadajoče opreme predvideva potrdilo o vpisu ponudnika v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Vlagatelj kot slednje opozarja še, da ni težava v dimenziji bolniškega prostora in standardu EN 1789, ki ga predvideva vlagatelju posredovani dokument, temveč v volumnu 15 m3, ki ga je na serijskem- nepredelanem vozilu Fiat Ducatu, z medosno razdaljo 3200mm, nemogoče doseči (tehnična dokumentacija za vozilo predvideva volumen 10 m3). Vlagatelj naročniku predlaga, da predmetni javni razpis razveljavi in sestavi nov, tehnično pravilen, objektiven in nezavajajoč javni razpis.

    Dne 06.09.2004 je naročnik sprejel zapisnik o potrditvi spremembe razpisne dokumentacije. Iz zapisnika izhaja, da je naročnik v oddelku B razpisne dokumentacije, v pododdelku "TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDMETA JAVNEGA NAROČILA", pod naslovom "SPECIFIKACIJA ZAHTEV IN OPREME ZA REšEVALNO VOZILO" in pod podnaslovom "ZAHTEVANA OPREMA ZA VOZILO", črtal besedilo, ki je za vozilo določalo notranjo prostornino 15 m3. Naročnik je ob tem utemeljil, da že preostali podatki v zadostni meri opredeljujejo predmetni del notranje prostornine vozila, citirano pa je črtal tudi v izogib dvoumnosti o tem, ali se notranja prostornina nanaša le na bolniški del ali na celotno notranjo prostornino, vključno z vozniškim delom. Naročnik pa je razpisno dokumentacijo v istem oddelku in pododdelku spremenil tudi v delu pod naslovom "SPECIFIKACIJA ZAHTEV IN OPREME ZA REšEVALNO VOZILO" ter podnaslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA" in sicer tako, da se prečiščeno besedilo tega dela razpisne dokumentacije glasi: "V bolniškem prostoru je vgrajena oprema iz poliestrske smole ABS, ki izpolnjuje standard EN 1789, gladkih površin, s sijajem, in zaobljenih robov, z možnostjo dezinfekcije, bele barve; iz enakega materiala morajo biti vse notranje obloge sten, stropa, pregrade in vrat."

    Z dopisom, z dne 06.09.2004, je naročnik vlagatelja obvestil o opisanih spremembah razpisne dokumentacije, ob tem pa ga je seznanil tudi z določitvijo novega termina za predložitev in odpiranje ponudb.

    Dne 09.09.2004 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, ki ga je slednji prejel dne 10.09.2004. V njem je vlagatelj navedel, da je naročnik z obvestilom, z dne 06.09.2004, odgovoril le na dve od naročnikovih štirih vprašanj, pri čemer je v zvezi s prostornino vozila priznal neskladje, pri vprašanju, ki se nanaša na poliestrsko smolo, pa je navedel spremembo, ki pa je v bistvu spet zavajanje. Na preostali vprašanji (strokovna izobrazba strokovne komisije in dokazilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov) naročnik sploh ni odgovoril.
    V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da tehnična specifikacija "kvalitetne poliestrske smole ABS" (oddelek B razpisne dokumentacije) in dostavljeni certifikati, ki jo zagovarjajo (poliestrska smola NESTE F 820, homologirana za vozila vrste M2), niso v skladu s predmetom naročila (vozilo vrste M1- osebno specialno), niti s standardom EN 1789, ki ga naročnik navaja kot vodilno tehnično zahtevo. V zvezi s strokovno komisijo vlagatelj navaja, da mu naročnik ni dostavil podatkov o strokovni izobrazbi komisije, ki z zelo odločujočimi 48% odloča o izbiri- oddaji naročila. Vlagatelj v nadaljevanju ponovno opozarja še, da naročnik ne zahteva dokazila o vpisu ponudnikov v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, kar bi moral zahtevati. Kot slednje vlagatelj navaja, da po njegovi oceni predmetno javno naročilo ni v skladu z ZJN-1, oz. je v nasprotju s drugim odstavkom 5. člena, prvim in drugim odstavkom 7. člena, drugim odstavkom 42. člena ter 50. členom ZJN-1. Vlagatelj je z dokumentom "predračun 04-010-0001116", z dne 21.09.2004, ki ga je priložil zahtevku, priglasil revizijske stroške v skupnem znesku 522.737,40 SIT.

    Dne 15.09.2004 je naročnik na Ministrstvo za zdravje, Urad za zdravila (pravilno: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke), podal "vlogo za pojasnilo, ali sodi reševalno vozilo med medicinske pripomočke", na katero pa odgovora ni prejel.

    O vlagateljevem zahtevku za revizijo je naročnik odločil dne 17.09.2004 in le-tega zavrnil. V obrazložitvi sprejete odločitve naročnik uvodoma povzema vlagateljeve revizijske navedbe, nato pa pojasnjuje potek predhodnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki je bil s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-141/04-23-1195, z dne 08.07.2004, razveljavljen. Naročnik dalje navaja, da je za ponovljeni razpis pripravil popravljeno razpisno dokumentacijo. V tej novi razpisni dokumentaciji so bile izločene tiste določbe, glede katerih je Državna revizijska komisija ugotovila, da niso v skladu z ZJN-1. Glede preostalih določb in vsebine razpisne dokumentacije naročnik le-te ni pomembneje spreminjal. Spremembe se nanašajo na določbe v splošnih navodilih (A/5), kjer je bila izpuščena določba glede podizvajalcev, popravljena je bila določba glede sklopov (določbi v 12. členu in 7. členu sta bili usklajeni), dodana je bila stran 31- "Priloga k ponudbi", zaradi racionalnosti se pri ugotavljanju finančne sposobnosti ne zahteva več obrazec BON1, ker so podatki iz tega obrazca razvidni tudi iz drugih listin.
    Po oceni naročnika je imel vlagatelj možnost podati očitke, ki jih sedaj navaja v zahtevku za revizijo, že v prvem postopku. Tudi v prvem postopku je bila pri tehnični specifikaciji namreč zahtevana "kvalitetna poliestrska smola ABS", prav tako je bila predvidena strokovna komisija, enaka pa je bila tudi zahteva glede dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon ne določa drugače. Glede na to, da je zahtevek v tem primeru vložen pred odločitvijo o dodelitvi naročila, zakon vlagatelja ne omejuje, da bi moral reagirati v določnem roku, ko je zvedel ali bi moral izvedeti za kršitev. Vlagatelju so bile znane določbe razpisne dokumentacije, katere sedaj napada v ponovljenem razpisu, že ob prvem razpisu, pa glede njih ni vložil zahtevka za revizijo. Naročnik meni, da je tudi obveznost vlagatelja, da s posebno skrbnostjo podaja zahtevke za revizijo, celovito in koncentrirano, saj sicer naročniku povzroča škodo, ker ne more izvesti oz. zaključiti postopka oddaje javnega naročila. V primeru, da bi se dovolilo takšno ravnanje vlagatelju, bi ta lahko tudi v tretjem postopku ponovno začel z navajanjem novih in novih kršitev, kar pa v bistvu pomeni, da vlagatelj ne deluje vestno in pošteno, oz. bi v tem primeru lahko ocenili njegovo ravnanje kot zlorabo procesnih pravic oz. njegovih pravic do revizije. Dve izmed temeljnih načel javnega naročanja sta načeli hitrosti in učinkovitosti. Tudi vlagatelj si mora kot stranka v postopku prizadevati za čim hitrejšo rešitev sporov, ki izhajajo iz predmetnega javnega naročila. Naročnik meni, da ni bilo prav nobene ovire, da ne bi vlagatelj očitkov, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, z dne 09.09.2004, podal že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo. Ker je naročnik ravnal vestno in pošteno, in je v ponovljenem razpisu upošteval navodila Državne revizijske komisije, zaradi ravnanja vlagatelja ne sme biti v slabšem položaju, tako da bi mu lahko vlagatelj z novimi in novimi zahtevki onemogočal izbiro. V kolikor bi Državna revizijska komisija ugodila zadnjemu zahtevku za revizijo, bi kaznovala naročnika. Iz revizijskega zahtevka je tudi razvidno, da vlagatelj izvaja pritisk na naročnika tudi v tem smislu, da ga bremeni za povrnitev stroškov v višini 522.737,40 SIT. Po mnenju naročnika so ti stroški popolnoma neutemeljeni, saj si jih je vlagatelj sam povzročil po svoji krivdi, ker bi lahko kršitve, ki jih uveljavlja v zahtevku za revizijo, z dne 09.09.2004, uveljavljal že v zahtevku za revizijo z dne 07.06.2004.
    Primarno se torej naročnik sklicuje na vlagateljevo zlorabo procesnih pravic. Po določbah ZRPJN se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP). Ena izmed temeljnih določb v ZPP je načelo vestnosti in poštenja. To načelo prepoveduje zlorabo procesnih pravic s posledico, da se dejanja stranke, ki so namenjena škodovanju druge stranke, ne upoštevajo.

    Podrejeno pa naročnik tudi po vsebini meni, da vlagateljevi očitki, glede posameznih kršitev, niso utemeljeni. Glede vprašanja poliestrske smole ABS je vlagatelj očital naročniku, da navedba "kvalitetna poliestrska smola ABS" ne omogoča pravilne ponudbe, ker izraz "kvalitetna" v nezadostni meri specificira zahtevo naročnika. Naročnik je zato spremenil razpisni pogoj in namesto "kvalitetne poliestrske smole" postavil zahtevo, da mora biti ta material, kot morajo biti tudi drugi vgrajeni materiali, v skladu z evropskim standardom EN 1789. Naročnik meni, da je s tem dovolj natančno določil tehnični standard oz. zahtevano kvaliteto materiala.
    Glede zahteve po seznanitvi s podatki o strokovni izobrazbi članov strokovne komisije je naročnik vlagatelja že seznanil, da je strokovna komisija imenovana v skladu z določbami Pravilnika. Ta naročniku nalaga, da se v primeru, če se odloči za imenovanje strokovne komisije, število članov in sestava komisije določita glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka. To določbo Pravilnika je naročnik upošteval in za člane strokovne komisije imenoval osebe, ki so strokovno usposobljene opraviti izbiro. Naročnik meni, da ni dolžan vlagatelju posredovati podatkov o strokovni izobrazbi članov strokovne komisije iz več razlogov. Na podlagi takšnih podatkov bi lahko vlagatelj prišel do podatkov o članih komisije, teh podatkov pa vlagatelj ne sme pridobiti. Vsi člani komisije so strokovnjaki za področje nabave "reanimobila". V fazi, ko je tekel rok za oddajo ponudb, je po mnenju naročnika popolnoma brezpredmeten očitek, da bi moral biti vlagatelj seznanjen s podatki o strokovni izobrazbi članov strokovne komisije, saj ta komisija še ni storila najpomembnejšega dejanja v postopku, torej opravila izbire. šele v kolikor bi prišlo do izbire, bi lahko vlagatelj komisiji očital nestrokovnost. V sedanji fazi ni izpostavljeno vprašanje strokovnosti omenjene komisije, zato naročnik meni, da ni storil nobene kršitve s tem, da vlagatelju ni posredoval podatkov glede strokovne izobrazbe. Pri tem je potrebno še poudariti, da so bili v začetku zahtevki vlagatelja glede strokovne komisije obširnejši. V dopisu, z dne 16.08.2004, je vlagatelj tako zahteval podatke o številu članov strokovne komisije, o tem, ali so člani strokovne komisije v rednem delovnem razmerju pri naročniku, katero delovno odgovorno področje pokrivajo in koliko let ga pokrivajo ter podatke o stopnji in vrsti izobrazbe članov komisije (oz. kopijo licence ali registracije dejavnosti, kot dokazil o usposobljenosti za opravljanje strokovne cenitve). Na negativni odgovor naročnika je vlagatelj dne 20.08.2004 zahteval podatke o strokovni izobrazbi, o delovnem mestu ter o letih izkušenj na strokovnem področju za člane strokovne komisije. Tudi na ta zahtevek je naročnik odgovoril, da vlagatelja o zahtevanih podatkih ni dolžan obvestiti.
    Potem, ko je bila vlagatelju posredovana razpisna dokumentacija za ponovitev javnega naročila, v zahtevi za dodatna pojasnila, z dne 16.08.2004, ni navajal vprašanja glede vpisa ponudnikov v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. šele v vlogi, z dne 20.8.2004, je vlagatelj napisal, da bi moral naročnik od ponudnikov zahtevati dokument, ki je določen v 2. točki prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Vlagatelj ni natančno pojasnil kakšen oz. kateri je ta zahtevani dokument. Glede na to, da vlagatelj ni podal natančne zahteve, mu je naročnik odgovoril, da je njegova zahteva brezpredmetna, ker razpisna dokumentacija dovolj natančno navaja zahtevane listine. šele v vlogi, z dne 31. 8. 2004, je vlagatelj pojasnil, da bi moral naročnik zahtevati dokazilo, da je ponudnik vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Takšne zahteve naročnik ni podal ne v prvi, ne v sedanji, drugi razpisni dokumentaciji. V obeh razpisnih dokumentacijah ima naročnik enako zahtevo glede izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Naročnik poudarja, da ZJN-1 med obveznimi pogoji za priznanje sposobnosti zahteva dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti, na podlagi posebnega zakona, dovoljenje potrebno. Naročnik torej zahteva dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki jih izdajajo upravni organi. Vprašanje je torej, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za začetek oz. opravljanje dejavnosti, zakon pa pri tej določbi ne zahteva, da bi moral biti ponudnik vpisan v kakršnekoli druge registre. Splošno znano dejstvo je, da je mogoče reševalno vozilo kupiti pri proizvajalcu ali pa pri trgovcu z motornimi vozili, vsaj v preteklosti je bilo to možno. Kakršnokoli omejevanje prodaje, z zahtevo po vpisu v poseben register proizvajalcev ali dobaviteljev medicinskih pripomočkov, bi po mnenju naročnika pomenilo nelojalno konkurenco. Ob tem ni jasno, zakaj je bilo mogoče pred majem 2004 nabaviti reševalno vozilo tudi pri trgovcih z motornimi vozili, sedaj pa naj bi se nabava omejila zgolj na enega ali morebiti dva dobavitelja, ne da bi pred tem prišlo do spremembe zakonodaje, ki bi trgovcem z motornimi vozili prepovedovala prodajo reševalnih vozil. Pri tem se zastavlja tudi vprašanje, ali gre v predmetnem razpisu sploh za medicinski pripomoček, saj je naročnik predvidel tudi možnost, da bo nabavil vozilo brez nosil, kardiološkega stola in zajemalnih nosil, če bi bila cena teh artiklov zanj nesprejemljiva. Že v osnovi pa je predmet nabave "reanimobil" (brez aparatur). Aparatura za neinvazivno merjenje krvnega tlaka, kot nadgradnja k defibrilatorju LIFEPACK 12, je poseben sklop, zato lahko ponudnik vključi to aparaturo kot opcijo k ponudbi. Poleg tega pa naročnik ugotavlja, da Urad za zdravila (pravilno: Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke), kjer se vodi register izdelovalcev in dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ni organ, ki bi ugotavljal ali ponudnik izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti. Vlagatelj namreč kot kršitev navaja, da bi moral biti ponudnik vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, naročnik pa meni, da vpis v navedenem registru z ZJN-1 ni zahtevan, ker se v navedenem registru ne vodijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti in ker organ, ki vodi register, ne ugotavlja ali oseba, ki se prijavlja v register, izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti.

    Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Dne 21.09.2004 je vlagatelj, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je navedel, da gre pri "kvalitetni poliestrski smoli ABS", kot jo predvideva posredovana mu tehnična specifikacija, za navadno poliestrsko smolo, ki sploh ni predvidena za uporabo in vgradnjo v specialna vozila vrste M1 (kar je predmet javnega naročila), temveč za vozila vrste M2, kamor sodijo "mini busi" in avtobusi, ki pa niso predmet javnega razpisa. V zvezi z zahtevo po posredovanju podatkov o strokovni komisiji vlagatelj navaja dvome o strokovnosti le-te, ki jih utemeljuje z napačno sestavo razpisne dokumentacije, v zvezi z zgornjimi navedbami (zahtevana poliestrska smola za obloge bolniškega prostora). Vlagatelj je k obvestilu priložil tudi dokument "Predračun 04-010-000116", z dne 21.09.2004, v katerem opredeljuje svoje revizijske stroške.

    Dopis, s smiselno enako vsebino, je vlagatelj dne 21.09.2004 naslovil tudi neposredno na Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 22.09.2004, zahtevek za revizijo, skupaj s celotno dokumentacijo, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Na podlagi zahtev Državne revizijske komisije je naročnik dne 30.09.2004 in 04.10.2004, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, s spremnima dopisoma, z dne 29.09.2004 in 01.10.2004, Državni revizijski komisiji posredoval dodatno dokumentacijo in informacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je pojasnil, da odgovora na vlogo, ki jo je podal pred Urad za zdravila (pravilno: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke), ni prejel.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-230/04-23-1775, z dne 04.10.2004, na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za mnenje RS, Ministrstvo za zdravje, Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ji ga je le-ta posredovala z dopisom, št. 5371-45/2004/2, z dne 05.10.2004.


    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi mnenja Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke in dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima, kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

    Državna revizijska komisija se uvodoma opredeljuje do navedb naročnika, s katerimi ta navaja vlagateljevo zlorabo procesnih pravic, saj naj bi imel ta možnost kršitve, kot jih navaja v revizijskem zahtevku, uveljavljati že v predhodnem, razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija v zvezi s tem uvodoma pripominja, da se v vsebino, potek in odločitve že zaključenih revizijskih postopkov ne spušča, ker se nanje v predmetnem postopku ni mogoče neposredno sklicevati. Ne glede na to pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vlagateljevem ravnanju ni mogoče najti elementov zlorabe pravic.
    O zlorabi pravic govorimo, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega interesa tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. V izvrševanju svoje pravice subjekt sicer izhaja iz abstraktno dopustnega upravičenja, a ga izvršuje tako, da hkrati ogroža oziroma posega v pravico, ki pripada drugemu (Pavčnik, Zloraba Pravice, Zbornik znanstvenih razprav (XXXVIII), Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 1978, str. 117).
    Državna revizijska komisija pripominja, da je dolžnost naročnika, da razpisno dokumentacijo pripravi skladno z določili ZJN-1, upravičenje potencialnega ponudnika pa, da zahteva odpravo morebitnih nepravilnosti oz. nezakonitosti razpisa. Svoje dolžnosti naročnik, sledeč njegovim navedbam v odločitvi o revizijskem zahtevku vlagatelja, v prejšnjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni izpolnil, zaradi česar je bil postopek razveljavljen. Zgolj dejstvo, da vlagatelj v sedaj vloženem zahtevku za revizijo navaja kršitve, ki jih v predhodnem- razveljavljenem postopku ni navajal, pa o zlorabi pravic s strani slednjega ne izpričuje, pri čemer naročnik drugih argumentov za svoj očitek ni podal. Vlagatelj ima, kot pravilno ugotavlja naročnik, na temelju 12. člena ZRPJN pravico vložiti zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil (ZJN-1), in ta zakon, ne določata drugače. Državna revizijska komisija ob presoji ravnanja vlagatelja ugotavlja, da vložitve predmetnega revizijskega zahtevka ni mogoče šteti za vlagateljevo zlorabo pravic, torej za dejanje, s katerim bi vlagatelj namenoma ogrožal pravice, ki pripadajo naročniku. Državna revizijska komisija zato predlogu naročnika za neupoštevanje dejanj vlagatelja ni sledila.


    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala trditev vlagatelja v zahtevku za revizijo, da mora biti ponudnik pri dobavi reševalnega vozila, opremljenega z medicinsko opremo, obvezno vpisan v register pooblaščenih dobaviteljev medicinskih pripomočkov pri RS, Ministrstvu za zdravje, Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika ugotovila, da je ta v oddelku razpisne dokumentacije označenem kot: "B) TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDMETA JAVNEGA NAROČILA", pododdelek: "SPECIFIKACIJA ZAHTEV IN OPREME ZA REšEVALNO VOZILO", na straneh 24 in 25, pod naslovom: "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", zahteval:

    " - V bolniškem prostoru je vgrajena oprema iz poliestrske smole ABS, ki izpolnjuje standard EN 1789 (v prvotnem besedilu: "...je vgrajena oprema iz kvalitetne poliestrske smole ABS..."), gladkih površin, s sijajem in zaobljenih robov, z možnostjo dezinfekcije, bele barve; iz enakega materiala morajo biti vse notranje obloge sten, stropa, pregrad in vrat;
    - Termo in zvočna izolacija bolniškega prostora;
    - Talna obloga iz vodoodpornega, nedrsečega in antistatičnega materiala, odpornega na glivice, povlečena navzgor ob bočnih stenah; pri stranskih in zadnjih vratih je obloga zaključena z nedrsečo, satinirano inox letvijo;
    - Ojačan koš z dvema jeklenkama za kisik po 7 Iitrov;
    - Prostornina bolniškega prostora najmanj 9,7 m3;
    - Nosilna miza proizvajalca STEM, z nosili Ferno 26S, z vgrajenim sistemom zaviranja in premika nosil proti sredini vozila in mehanskim sistemom s spreminjanjem nagiba nosilca;
    - Kardiološki stol FERNO ALS 103, s pripadajočim podstavkom;
    - Merilec krvnega tlaka Riester BigBen;
    - Oblazinjen sedež (ob pregradni steni), z vzglavnikom in medeničnim varnostnim pasom;
    - Sedež z naslonom za roko, z možnostjo preklopa in dviga k steni, s tritočkovnim varnostnim pasom; tri pozicije nastavitve hrbtišča;

    Oprema ob in na predelni steni:
    - Na desni strani, ob bočnem vhodu, omarica z vgrajenim prostorom za urgentno torbo; na vrhu omarice je odlagalna površina z 2- centimetrskim robom;
    - Ročaj za prijem pri vstopanju in izstopanju iz vozila;
    - V vrhnjem delu predelne stene je prostor za shrambo različne medicinske opreme, zaprt z vratci, ki se odpirajo navzgor, tako da se vratca lahko fiksira v zgornjem položaju;

    Oprema na levi strani:
    - Dvodelna omara, zaprta z drsnimi vrati; en del z možnostjo zaklepanja, ob predvidenem prostoru za centralno komandno ploščo pri glavi pacienta;
    - Nosilec opreme za reanimacijo (defibrilator, respirator);
    - Centralna elektronska razdelilna plošča nad pacientovo glavo, ki vključuje tri vtičnice 12 V;
    - Pod dvodelno omaro je prostor za namestitev aspiratorja;
    - Na spodnji strani, proti zadnjim vratom, je velik predal z drsno zasteklitvijo, predviden za medicinsko opremo;
    - Nad večjim predalom je prostor za shranjevanje vakuumske blazine;
    - Nosilec z dvema drsnima priključkoma za merilec pritiska in drugo opremo;
    - Plošča za distribucijo kisika z dvema manometroma nizkega pritiska; en priključek s hitrim priključkom, prostim za spoj na respirator;
    - Nad dvodelno omaro so tri police z robom, z vratci, z odpiranjem navzgor;
    - Nosilec koša za kužne odpadke;
    - Prostor za vakumsko blazino;

    Oprema na desni strani:
    - širok prostor na vrhu, zastekljen z dvojnimi drsnimi vratci in ročajem (L+D), za opremo na spodnji strani pri vhodu;
    - Prostor za zajemalna nosila Ferno EXL;
    - Zajemalna nosila Ferno EXL;
    - Nosilec za zložljiv kardiološki stol;
    - Prostor nad kolesom je oblazinjen in omogoča shranjevanje različne opreme;

    Oprema v strešnem delu:
    - Dva nosilca infuzij, s pritrdilnimi kljukami v strešnem delu; Močan oblazinjen kovinski ročaj;
    - štiri svetlobna telesa z belo in nočno modro lučjo;
    - Nad glavo pacienta kirurška luč, pomična, na vodilih;
    - Zračnik z ventilatorjem;

    Oprema na zadnjih vratih:
    - notranja stran zadnjih vrat označena z reflektivno folijo."


    V zvezi z naročnikovo utemeljitvijo zavrnitve vlagateljevega zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije dalje ugotavlja, da je naročnik v oddelku A razpisne dokumentacije, pod naslovom "5. SPLOšNA NAVODILA KANDIDATOM ZA IZDELAVO PONUDB", v členu VII, med drugim zapisal: "Variantnih ponudb naročnik ne bo upošteval, zato takšne ponudbe niso dopustne. Nedopustnost variantnih ponudb se nanaša na tip osnovnega vozila ter zahteve o tehničnih specifikacijah predmeta naročila. Kot opcija k ponudbi je dopustna le ponudba, ki poleg predmeta naročila lahko vključuje še aparaturo za neinvazivno merjenje krvnega tlaka, kot nadgradnjo k defibrilatorju LIFE PAK 12". V XII. členu istega oddelka in naslova razpisne dokumentacije je naročnik vlagateljem med drugim naložil, da ponujeno ceno za celotni predmet naročila razdelijo po sklopih:
    "a) REANIMOBIL- POSEBNO REšEVALNO VOZILO ZA NMP (brez aparatur) :
    - cena vozila s tovarniško vgrajenim sanitetnim podvozjem,
    - cena predelave s homologacijo,
    - cena za nosila Ferno 26S s podnožjem, z montažo,
    - kardiološki stol FERNO ALS 103 s pripadajočim podstavkom, z montažo,
    - cena za zajemalna nosila FERNO EXL, z montažo.
    b) APARATURA ZA NEINVAZIVNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA, KOT
    NADGRADNJA K DEFIBRILATORJU LIFE PAK 12."

    V nadaljevanju istega člena je naročnik navedel še, da "si pridržuje pravico spremeniti naročilo ali pa odpovedati del naročila za dodatno opremo (nosila, kardiološki stol, zajemalna nosila), v primeru, da cena te opreme za naročnika ne bi bila sprejemljiva."

    Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim ugotavlja, da je naročnik z razpisno dokumentacijo dejansko dopustil možnost, da bo nabavil vozilo brez nekaterih delov dodatne opreme, ki sodijo med medicinske pripomočke, kar naročnik navaja v argument nepotrebnosti vpisa potencialnih ponudnikov v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Pri tem pa gre ugotoviti, da naročnik razpisne dokumentacije ni pripravil na način, ki bi potencialnim ponudnikom omogočil, da ponudijo zgolj vozilo brez dodatne opreme ali pa zgolj dodatno opremo; od slednjih naročnik namreč zahteva, da ponudijo ceno za vozilo z dodatno opremo, zgolj za potrebe naročnikove morebitne odpovedi dela naročila za dodatno opremo, v primeru, da cena te opreme zanj ne bi bila sprejemljiva, pa slednji od potencialnih ponudnikov zahteva razdelitev ponudbenih cen po sklopih. Ker upoštevajoč razpisno dokumentacijo potencialni ponudnik ne more uspešno podati ponudbe, ki bi obsegala zgolj vozilo, brez dodatne opreme, ali pa ponudbe, ki bi obsegala zgolj dodatno opremo, gre ugotoviti, da se za vsakega od potencialnih ponudnikov nujno zahteva izpolnjevanje enakih zakonskih in razpisnih pogojev. Skladno z razpisno dokumentacijo torej, v nasprotju z argumentacijo naročnika, ne moreta obstajati dve kategoriji potencialnih ponudnikov, ki bi morali izpolnjevati različne pogoje, temveč mora vsak od potencialnih ponudnikov izpolnjevati enake pogoje, kar velja tudi glede zahteve za predložitev potrdil po določilih ZJN-1, kot to izhaja iz nadaljevanja.

    Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-230/04-23-1775, z dne 04.10.2004, na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, na RS, Ministrstvo za zdravje, Agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, kot institucijo, ki je pristojna za področje zdravil in medicinskih pripomočkov, naslovila zaprosilo za strokovno pojasnilo o tem, ali se za dobavo vozila z opremo, kot jo predvideva predmetna razpisna dokumentacija, zahteva vpis ponudnika v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

    Iz dopisa RS, Ministrstva za zdravje, Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, št. 5371-45/20042, z dne 05.10.2004, izhaja, da vozilo, kot ga predvideva razpisna dokumentacija, vsebuje tudi medicinske pripomočke. Navedeno pomeni, da ponudnik, ki dobavi takšno vozilo, dobavi skupaj z reševalnim vozilom tudi medicinski pripomoček, zaradi česar mora biti vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

    Čeprav je naročnik v zvezi z dobavo predmetnih reševalnih vozil v svoji razpisni dokumentaciji zahteval tudi medicinsko opremo- pripomočke (kot je navedeno zgoraj), pa potrdila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v oddelku A razpisne dokumentacije ("SPLOšNI DEL"), pod naslovom "6. POGOJI ZA SODELOVANJE", v alinei z oznako "05", od ponudnikov zahteval, da predložijo: "odločbo upravne enote ali drugega pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". Enako zahtevo je ponovil tudi v oddelku C razpisne dokumentacije, pod alineo 05 naslova "DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA SODELOVANJE". Državna revizijska komisija ugotavlja, da 42. člen ZJN-1 (Pogoji za priznanje sposobnosti) v prvem odstavku določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ter v 2. točki tudi zahteva: "da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno". Drugi odstavek 42. člena ZJN-1 dalje tudi določa, da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajajo na njegovo zahtevo pristojni organi, pri čemer se kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1 zahteva izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence. V primeru dobave medicinske opreme oz. pripomočkov vsakdo, ki tovrsten proizvod ponuja, podleže določilom Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00,7/02, 13/02, 67/02 in 47/2004; v nadaljnjem besedilu: ZZMP). Na tem zakonu temelječ Pravilnik o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/2003, 51/2004) v prvem in drugem odstavku 14. določa: "Pravne ali fizične osebe, registrirane v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti izdelave ali sterilizacije medicinskih pripomočkov, prometa na debelo in prometa na drobno z medicinskimi pripomočki, se morajo pri pristojnem organu priglasiti za vpis v register izdelovalcev oziroma dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Pravna ali fizična oseba lahko začne z opravljanjem dejavnosti, ko s strani pristojnega organa pridobi potrdilo o vpisu v register."

    Glede na citirana zakonska in podzakonska določila, vsebino razpisne dokumentacije in pridobljeno mnenje s strani RS, Ministrstva za zdravje, Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, gre ugotoviti, da je, upoštevaje predmet javnega naročila (dobava reševalnega vozila z medicinskimi pripomočki), vpis v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov obligatoren in bi moral naročnik, glede na kogentno določilo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1, v razpisni dokumentaciji zahtevati predložitev dokazila o vpisu v register. Ker naročnik tega ni storil, je razpisna dokumentacija nepravilno sestavljena, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa utemeljene.

    V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na poliestrsko smolo, kot jo opredeljuje oddelek B razpisne dokumentacije, pod naslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi.
    Naročnik je s prvotnim besedilom razpisne dokumentacije, v oddelku B razpisne dokumentacije, pod naslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", določil, da mora biti "v bolniškem prostoru (je) vgrajena oprema iz kvalitetne poliestrske smole ABS...". Na temelju vlagateljeve zahteve po opredelitvi tehnične specifikacije zahtevane poliestrske smole, je naročnik slednjemu z dopisom, z dne 02.09.2004, posredoval tehnično specifikacijo poliestrske smole proizvajalca NESTE POLYESTER SA, komercialne oznake F 820, kot jo je ugotovil "LNE, Laboratoire national d'essasis". Vlagatelj je predloženi specifikaciji nasprotoval, saj naj poliestrska smola po le-tej ne bi bila primerna za vgradnjo v vozila tipa M1, kamor sodi tudi vozilo, ki je predmet javnega naročila. Na temelju vlagateljeve zahteve je naročnik dne 06.09.2004 spremenil razpisno dokumentacijo tako, da v oddelku B razpisne dokumentacije, pod naslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", poslej ni več zahteval "kvalitetne poliestrske smole ABS", temveč "poliestrsko smolo ABS, ki izpolnjuje standard EN 1789".
    Državna revizijska komisija ob preučitvi revizijskih navedb vlagatelja, naročnikove zavrnitve revizijskega zahtevka in razpisne dokumentacije ugotavlja, da je zaradi napačnega ravnanja na strani naročnika prišlo do nejasnosti razpisne dokumentacije in neenakopravnosti med potencialnimi ponudniki. Iz revizijskih navedb vlagatelja namreč izhaja, da slednji prereka predvsem tehnično specifikacijo poliestrske smole, kot mu je bila posredovana dne 02.09.2004, saj naj ta ne bi bila primerna za vgradnjo v vozilo, ki je predmet javnega naročila; standard EN 1789, v skladu s katerim mora po spremembi razpisne dokumentacije biti vgrajena poliestrska smola, pa za vlagatelja očitno ni sporen. V nasprotju z navedenim, se naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, do očitane spornosti predložene tehnične specifikacije sploh ne opredeljuje. Naročnik namreč navaja le, da standard EN 1789 dovolj natančno opredeljuje z njegove strani zahtevane materiale, zato podrobnejša opredelitev ni potrebna. Iz pojasnil, ki jih je naročnik dne 01.10.2004 na njeno zahtevo posredoval Državni revizijski komisiji, izhaja tudi, da je naročnik sporno tehnično specifikacijo poliestrske smole posredoval le vlagatelju, ne pa tudi potencialnemu ponudniku AC Triglav avto d.o.o., Industrijska 2, Nova Gorica, ki je razpisno dokumentacijo prevzel dne 06.09.2004, ko je bila ta že spremenjena.

    Iz navedenega gre ugotoviti, da naročnik tehnične specifikacije, kot jo je posredoval vlagatelju, ne pojmuje kot spremembo razpisne dokumentacije, kar pa slednja, po mnenju Državne revizijske komisije, nedvomno je. Naročnik je z dopisom, ki ga je dne 02.09.2004 posredoval vlagatelju, spremenil razpisno dokumentacijo, saj je s posredovano tehnično specifikacijo natančneje opredelil svoje zahteve po tehničnih značilnostih materiala, katerega vgradnjo je želel. Zgolj dejstvo, da je naročnik kasneje, torej dne 06.09.2004, deloma spremenil besedilo razpisne dokumentacije, v oddelku B razpisne dokumentacije, pod naslovom "NADGRADNJA- OPREMA BOLNIšKEGA PROSTORA", še ne pomeni, da je prenehala njegova zahteva po izpolnjevanju pogojev sporne tehnične specifikacije; naročnik slednje namreč ni izločil iz razpisne dokumentacije niti s spremembo le-te ni določil, da se izpolnjevanje pogojev sporne tehnične specifikacije ne zahteva več.
    Kot posledica opisanega ravnanja naročnika je prišlo do situacije, ko se od vlagatelja zahteva kumulativno izpolnjevanje pogoja skladnosti vgrajene poliestrske smole s standardom EN 1789, kot tudi z zahtevami tehnične specifikacije, ki mu je bila posredovana dne 02.09.2004 (navedeno samo po sebi sicer ni sporno, če si zahteve seveda niso v nasprotju); od drugega potencialnega ponudnika pa se zahteva le izpolnjevanje prvega pogoja, saj mu sporna tehnična specifikacija sploh ni bila posredovana. Državna revizijska komisija ravnanje naročnika, ki je privedlo do opisane situacije, ocenjuje kot neskladno z zakonom. Eno izmed temeljnih načel oddaje javnih naročil, ki so ga zavezane spoštovati stranke postopka, je načelo enakopravnosti ponudnikov, kot ga opredeljuje 7. člen ZJN-1. Slednje med drugim zahteva, da naročnik zagotovi, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, česar pa naročnik v konkretnem primeru ni zagotovil, saj je z zgoraj opisanim ravnanjem enega od potencialnih ponudnikov postavil v slabši položaj od položaja drugih potencialnih ponudnikov, in sicer s tem, da mu je postavil dodatne omejitve, katerih preostalim potencialnim ponudnikom ni postavil.

    Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila.

    Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da v skladu z obrazložitvami iz tega sklepa v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila na novo pripravi razpisno dokumentacijo, oziroma jo v oddelku A razpisne dokumentacije, pod naslovom "6. POGOJI ZA SODELOVANJE", ter v oddelku C razpisne dokumentacije, pod naslovom "DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ZA SODELOVANJE", spremeni tako, da bo od ponudnikov zahteval tudi predložitev potrdila pristojnega organa, o vpisu ponudnika v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

    Naročnik mora razpisno dokumentacijo dalje pripraviti oz. spremeniti tudi tako, da bo iz nje izločil tehnično specifikacijo poliestrske smole proizvajalca NESTE POLYESTER SA, komercialne oznake F 820, kot jo je ugotovil "LNE, Laboratoire national d'essasis", ali pa mora navedeno specifikacijo, kot spremembo razpisne dokumentacije, posredovati vsem potencialnim ponudnikom.

    Naročnik mora novo razpisno dokumentacijo oziroma spremembe razpisne dokumentacije brezplačno posredovati vsem ponudnikom, ki so dvignili prvotno razpisno dokumentacijo, kot to določa prvi odstavek 25. člena ZJN-1, poleg tega pa mora določiti tudi nov rok za oddajo ponudb, o roku pisno obvestiti potencialne ponudnike in ga objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije na isti način, kot je bil objavljen predmetni javni razpis (peti odstavek 25. člena ZJN-1).

    Državna revizijska komisija, ob zgoraj ugotovljenih pomanjkljivostih, ki narekujejo ponovno pripravo oz. spremembo razpisne dokumentacije, ni presojala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na neskladje zahtev za poliestrsko smolo po sporni tehnični specifikaciji in standardu EN 1789, saj se do teh navedb naročnik v svoji odločitvi o revizijskem zahtevku vlagatelja ni opredelil. V kolikor naročnik sporne tehnične specifikacije ne bo izločil iz razpisnih pogojev, mu Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN, nalaga, da preveri tudi s tem povezane navedbe vlagatelja.

    Državna revizijska komisija ni mogla preveriti očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno kršitev drugega odstavka 5. člena ter kršitev 50. člena ZJN-1. Vlagateljeve navedbe so bile v tem delu namreč pavšalne in neutemeljene, vlagatelj pa v namen njihovega izkazovanja ni ponudil nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), s katerimi bi se morebitna naročnikova kršitev lahko dokazala oziroma na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo navedbo in posledično sprejela drugačno odločitev v tem delu revizijskega zahtevka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na predložitev podatkov o strokovni izobrazbi strokovne komisije.

    Državna revizijska komisija v zvezi s tem delom revizijskih navedb uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v argument ugoditvi zahtevi po posredovanju podatkov o strokovni izobrazbi strokovne komisije navaja, da "komisija z zelo odločujočimi 48% odloča o izbiri - oddaji naročila". Državna revizijska komisija v zvezi s takšno argumentacijo pripominja, da komisija, kot jo je določil naročnik, ne odloča o izbiri najugodnejše ponudbe oz. dodelitvi javnega naročila, temveč je to pristojnost in dolžnost naročnika, ki za svojo odločitev nosi tudi vso odgovornost.

    Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj upravičen do seznanitve z dokazili, s katerimi naročnik utemeljuje, da so člani strokovne komisije strokovnjaki s področja, ki je predmet javnega naročila, kar Državna revizijska komisija utemeljuje v nadaljevanju.

    Iz določil prvega odstavka 21. člena ZJN-1 izhaja, da "naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe." Iz določil drugega odstavka istega člena pa izhaja, da "minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka".
    Iz določil prvega odstavka 3. člena Pravilnika izhaja, da "naročnik lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za izvedbo posameznih nalog v izvedbi postopka oddaje javnega naročila, kot je priprava razpisne dokumentacije, potrditev razpisne dokumentacije, odpiranje ponudb, ocenitev ponudb in podobno. število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila". Drugi odstavek istega člena Pravilnika določa: "Člani strokovne komisije morajo biti strokovnjaki s področja, ki je predmet javnega naročila in ne smejo biti interesno povezani s ponudniki. Interesna povezanost pomeni, da niso z možnimi ponudniki, njihovimi zakonitimi zastopniki ali pooblaščenci v poslovnem razmerju, sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali izvenzakonski skupnosti. Član komisije tudi ne more biti oseba, ki je bila zaposlena pri ponudniku, če od prenehanja zaposlitve niso pretekla vsaj tri leta."

    Iz vsebine Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 15.07.2004, izhaja, da je naročnik vodenje oddaje javnega naročila poveril strokovni komisiji. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pripominja, da naročniku, v skladu s citiranim 21. členom ZJN-1, komisije ne bi bilo potrebno imenovati, zakon namreč imenovanja komisije ne določa kot obligatoren element. Ob tem pa gre ugotoviti, da je naročnik v primeru, ko se odloči za imenovanje strokovne komisije, zavezan spoštovati določila citiranega drugega odstavka 3. člena Pravilnika, ki opredeljuje pogoje za člane komisije. Državna revizijska komisija dalje opozarja, da je bilo določilo Pravilnika, ki je določalo, da "imena članov strokovne komisije pomenijo podatek zaupnega značaja in jih naročnik ne sme posredovati tretjim osebam, razen organom, pristojnim za izvajanje nadzora ali revizije postopkov javnega naročanja", s pričetkom veljave Pravilnika o spremembi Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 87/2004), črtano. S črtanjem navedenega določila je minister za finance, po pooblastilu zakonodajalca, izrazil očiten namen, da podatki, ki so bili poprej zaupnega značaja, poslej nimajo več značaja zaupnosti.

    Skladno z zapisanim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, upoštevaje njegov zahtevek za revizijo, upravičen do seznanitve z dokazili, s katerimi naročnik utemeljuje, da so člani strokovne komisije strokovnjaki s področja, ki je predmet javnega naročila, naročnik pa mu je seznanitev s temi dokazili, v skladu z določili Pravilnika, dolžan omogočiti.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je z dokumentom "predračun 04-010-0001116", z dne 21.09.2004, priglasil revizijske stroške v skupnem znesku 522.737,40 SIT.

    Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške poštnine, v znesku 963,00 SIT (802,50 SIT+ 20% DDV), ter stroške plačila takse za postopek, v znesku 100.000,00 SIT. Skupno Državna revizijska komisija vlagatelju tako priznava 100.963,00 SIT revizijskih stroškov, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

    Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov razpisne dokumentacije, ker povrnitve teh stroškov v revizijskem postopku ne more zahtevati, ter stroškov po postavki "Stroški knjigov.odve.notarske intel. stor", z dodatnim pojasnilom "obdelava ponudbe ter priprava revizije postopka", ker je ta postavka priglašenih stroškov po višini in temelju pavšalna in neobrazložena in zanjo ni najti pravne podlage.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3 izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).

    Ljubljana, 08.10.2004


    Metoda Hrovat, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - PROAVTO d.o.o. Koper, Ulica 15. maja 10c, Koper,
    - ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN, Prešernova 6a, Tolmin,
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

    Natisni stran