018-229/04 Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Straf, štrafela Drago s.p., Skorba 40 a, Hajdina (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Vitomarci 71, Vitomarci (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28.09.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v sklepu o zavrnitvi in izločitvi ponudbe vlagatelja, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Naročnik mora v roku 60-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.09.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, št. 351/04-139, za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice. S Povabilom k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: Povabilo), št. 351/04-139, z dne 02.09.2004, je naročnik povabil pet (5) potencialnih ponudnikov k oddaji ponudbe.

Naročnik je potencialnim ponudnikom z dopisom, št. 351/04-139-dopolnitev, z dne 06.09.2004 ter z dopisom, št. 351/04-139-dopolnitev št. 2, z dne 07.09.2004, posredoval dodatna pojasnila Povabila.

Naročnik je sprejel sklep, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004, s katerim je vlagateljevo ponudbo zavrnil in izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik navaja, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji oziroma v dodatnih pojasnilih navedel, da bo gradnja šole, vrtca in telovadnice trajala dve leti (t.j. 24 mesecev oziroma 104 tedne). Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval 10 urni tedenski nadzor na gradbišču, je bilo potrebno oblikovati ponudbo, ki bi obsegala 1.040 ur, vlagatelj pa je ponudil za dve leti 1.000,00 ur, kar ne zadošča za dve letni nadzor.
Poleg tega je naročnik v razpisni dokumentaciji oziroma v njenih dodatnih pojasnilih navedel, da v kolikor ima ponudnik podizvajalce, je dolžan glede na razpisne zahteve predložiti tudi reference podizvajalcev, ki so pogoj za priznanje usposobljenosti ponudnika. Ker vlagatelj ni predložil dokazil za reference podizvajalcev za izvajanje strokovnega nadzora (predložil je le pogodbo o skupnem nastopu in dokazila podizvajalca za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI, PID), naročnik vlagatelju ne more priznati usposobljenosti za strokovni nadzor, zato je njegovo ponudbo izločil iz postopka izbire.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.09.2004, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo, saj je le-ta v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije navedel, da bo gradnja trajala dve leti ter da predvideva 10 urni tedenski nadzor, kar je vlagatelj v svoji ponudbi upošteval. Vlagatelj opozarja, da naročnik ni upošteval, da ima vsako leto tudi proste dneve ter da gre za izvedbo gradnje na prostem, pri čemer je potrebno upoštevati tudi zunanje dejavnike (slabo vreme, nizke temperature), pri katerih ni mogoče delati oziroma izvajalec ne sme izvajati gradbenih del zaradi materialov oziroma varstva pri delu. Ker gradbišče ne more obratovati dve leti neprekinjeno, tudi količina ur ne more biti fiksna in ne more biti določena z obveznimi uram 1.040. Nadzornik opravlja obvezne storitve tudi v svoji pisarni, kot so razni pregledi dokumentacij, obračuni gradbenih knjig, analize eventualnih zahtevkov dodatnih del izvajalcev, idr., vsa ta dela pa so zajeta v ponujeni ceni. Naročnik pa tudi v razpisni dokumentaciji ne navaja zahteve, da poda ponudnik podatek predvidenih ur, ki se opravijo na samem gradbišču, naročnik pa podatka oziroma zahteve po 1.040 urah nadzora tudi ne omenja. Ker naročnik ni predvidel terminskega plana izvajanja gradnje objekta in ni bil podan v razpisni dokumentaciji, je naročnik neutemeljeno izločil ponudbo vlagatelja. V kolikor je želel naročnik od ponudnikov nadzora nad gradnjo objekta natančen plan ur, bi moral ta terminski plan izvedbe del in plan dinamike financiranja gradnje podati v razpisni dokumentaciji. Tako je naročnik v točki 5., četrti odstavek dodatnih pojasnil razpisne dokumentacije določil 6 urni gradbeni nadzor, 2 urni strojni nadzor in 2 urni elektro nadzor na osnovi kvadrature (2.241 m²) in ne 1.040 ur, kot navaja naročnik v obrazložitvi izločitve ponudbe vlagatelja.
Vlagatelj navaja, da je tudi izločitev zaradi referenc strokovnega nadzora neutemeljena, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji, z dne 02.09.2004, določil, da dokazila o referencah kakovosti in lastnem kadru niso pogoj za priznanje usposobljenosti ponudnika. Naročnik ni upošteval zakonodaje na področju gradnje objektov, kjer je jasno povedano, da je vsak pooblaščen inženir usposobljen za odgovornega projektanta, za nadzornika in vodjo gradbišča. Ker so vsi vlagateljevi odgovorni projektanti (pooblaščeni inženirji) tudi nadzorniki, je naročnik vlagatelja neupravičeno izločil. Naročnik je obenem tudi na obrazcu "E" navedel, da lahko naknadno zahteva dodatna dokazila za poslovno sposobnost in tehnično zmogljivost, kar lahko vlagatelj na naročnikovo zahtevo tudi naknadno dokaže. Oblika dokazila je bila prepuščena ponudnikom. Ker je naročnik zahteval izključno reference podjetja in ne posameznikov, so bile v ponudbi podane reference podjetja. Vlagatelj dodaja, da so dodatna pojasnila, z dne 07.09.2004, vsebovala nerazumno kratek rok za pridobitev dodatnih potrjenih referenc v obliki po željah naročnika.
Vlagatelj zahteva, da se njegova ponudba upošteva za nadaljnji izbor najugodnejšega ponudnika ter priglaša revizijske stroške v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 351/04-139/5, z dne 20.09.2004, zavrnil zahtevek za revizijo vlagatelja. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je z namenom zagotovitve transparentnosti sproti obveščal vse zainteresirane ponudnike o zahtevah razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval 10 urni tedenski strokovni nadzor, kar je 24 mesecev oziroma 104 tedne oziroma 1.040 ur, če se želi zadostiti zahtevi po predvidenem 10 urnem tedenskem nadzoru. Nepredvidljiva prognoza za lepo ali slabo vreme, nizke temperature, idr. ne morejo biti razlog za oblikovanje take ponudbe, za katero bi veljalo, da ima leto samo 50 tednov, če jih ima dejansko 52. Naročnik dodaja, da je nesprejemljivo, da bi vlagatelj naročniku določal in naročal, kako naj oziroma mora pripraviti razpisno dokumentacijo. Naročnik tudi opozarja, da ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe ter takšnih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredilo pravilno.
Naročnik vztraja, da je zahteval pismene dokaze o referencah podizvajalcev, kar je bilo opredeljeno v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije, z dne 06.09.2004 in 07.09.2004 ter z določbami 7. člena Navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti. Ker je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da bo nadzor za elektro in strojne instalacije izvajal s podizvajalci, je bil dolžan predložiti pravilno ponudbo, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.09.2004, naročnika obvestil, da na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, v prilogi dopisa, št. 351/04-139/6, z dne 23.09.2004, posredoval zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da ga je naročnik neupravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, z argumentom, da ni oblikoval ponudbe, ki bi obsegala 1.040 ur. Državna revizijska komisija je vpogledala v dopolnitev Povabila, z dne 06.09.2004, iz katerega je razvidno, da bo gradnja objekta (šole, vrtca in telovadnice) trajala dve leti (točka 2) ter da želi naročnik pod točko 6. in 7. izjave pridobiti (tudi) izračun bruto ur za izvajanje strokovnega nadzora za objekt, ki zajema 2.241 m² ob tedenskem predvidenem 6 urnem nadzoru gradbenih in obrtniških del ter zunanje ureditve; tedenskem predvidenem 2 urnem nadzoru elektroinstalacijskih del ter tedenskem predvidenem 2 urnem nadzoru strojnoinstalacijskih del (četrta alinea 5. točke).

Iz določil Povabila in dopolnitev Povabil pa nikjer ne izhaja, da so bili ponudniki dolžni predložiti izračun, ki obsega natančno 1.040 ur. Državna revizijska komisija se tako strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik, v kolikor bi želel pridobiti natančen izračun ur strokovnega nadzora, v Povabilu predvideti terminski plan izvajanja gradnje objekta, le-tega pa naročnik ni izrecno predvidel. Že sam predmet tega javnega naročila (izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji Oš Sveti Andraž, vrtca in telovadnice) je tako smiselno povezan z dejanskim izvajanjem del, ki niso neodvisna od zunanjih dejavnikov oziroma so pogojena z dela prostimi dnevi, hkrati pa se del strokovnega nadzora ne opravlja na "terenu", zaradi česar je ob obstoječi razpisni dokumentaciji nemogoče predložiti natančen izračun ur strokovnega nadzora. Tako je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izračun bruto ur, kjer je predvidel za cca. 100 tednov 1.000 ur strokovnega nadzora, na podlagi tako predloženega izračuna pa ni mogoče zaključiti, da je ponudba vlagatelja (v tem delu) nepravilna.

Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) določa, da "mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo" (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Obvezna vsebina razpisne dokumentacije mora, upoštevaje predmet javnega naročila, med drugim vsebovati tudi vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd. (6. točka tretjega odstavka 23. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija mora torej ponudnikom omogočiti pripravo ponudbe, ki bo ustrezala vsem pričakovanim zahtevam in pogojem naročnika ter bo vsebovala realno ponudbeno ceno. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb. Vsebina ponudbe je zato odvisna od čim bolj natančnega opisa predmeta javnega naročila, ki v celoti odraža vsa naročnikova pričakovanja. Bolj ali manj natančen opis predmeta javnega naročila se odrazi v postopku primerjave in ocenjevanja ponudb, kjer se posledično zaradi nepopolnega opisa in zahtev naročnika lahko ugotavlja neprimerljivost ter nepopolnost posameznih ponudb. V izogib neustreznih, neprimerljivih ali nepopolnih ponudb bi zato naročnik moral izdelati jasno, natančno in nedvoumno razpisno dokumentacijo ter posredovati potencialnim ponudnikom čim bolj natančna pojasnila in odgovore na njihova vprašanja, ki so obrazložena na nedvoumen način in ne dopuščajo različnih razlag. Poudariti je potrebno, da nejasna, dvoumna in premalo natančna navodila za izdelavo ponudbe ne morejo iti v breme ponudnikov.

Državna revizijska komisija naročnika ob tem opozarja, da bi lahko v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila njegove ponudbe. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 54. člena določa: "Naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.". Čeprav citirana določba naročniku zgolj omogoča (in ga torej ne zavezuje), da sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, pa Državna komisija kljub temu pripominja, da bi naročnik ravno z opisano možnostjo (ki je ni izkoristil) odpravil dvome in nejasnosti, ki se nanašajo na vsebino vlagateljeve ponudbene dokumentacije. Z navedenim naročnik ne bi v ničemer posegel v vsebino predložene ponudbe oziroma bi ravnal povsem v skladu s citirano določbo prvega odstavka 54. člena ZJN-1.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da ga je naročnik neutemeljeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ker vlagatelj ni predložil dokazil za reference podizvajalcev za izvajanje strokovnega nadzora, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Povabilu določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo izpolnjeval razpisne pogoje in ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. V nadaljevanju je naročnik določil, da so eno izmed meril tudi reference, ki "â??se bodo zagotavljale tako, da ponudnik predloži potrdila o kvalitetnem izvajanju nadzora pri gradnji vsaj petih tovrstnih objektov (šol) v zadnjih treh letih. â??". V nadaljevanju Povabila pa je naročnik zapisal: "Dokazila o referencah, kakovosti in lastnem kadru niso pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika.". Nadalje je naročnik v dopisu, št. 351/04-139-dopolnitev, z dne 06.09.2004, s katerim je dopolnil Povabilo, v točki 5 določil: "Pod točko 6. in 7. izjave je želel naročnik pridobiti naslednje podatke in dokazila:
- â??
- pogodbe z zunanjimi sodelavci oz. podizvajalci, ki bodo odgovorni za nadzor, s potrjenimi referencami za tovrstne objekte (šole, vrtce, telovadnice) v zadnjih treh letih.
- â??".

Iz določil Povabila in dopolnitev Povabila tako izhaja, da bo naročnik potrdila o kvalitetnem izvajanju nadzora pri gradnji vsaj petih tovrstnih objektov (šol) v zadnjih treh letih - reference - obravnaval kot merila! in ne kot pogoje. Državna revizijska komisija tako opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 9. točki 3. člena določa, da je merilo: "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb", v 10. točki tega člena pa opredeljuje pogoj kot: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Iz zakonske definicije pogoja in merila namreč izhaja bistvena razlika v njuni naravi. Medtem, ko je merilo vedno relativne narave, je pogoj vedno absoluten oziroma izključujoč. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je torej conditio sine qua non, da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno. Pogoj je namreč prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 v 41. členu določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki.". Skladno s 5. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 pa lahko naročnik, poleg pogojev, določenih v tem členu, določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V nasprotju s pogoji pa relativna narava meril pomeni, da ni nujno, da posamezna ponudba izpolnjuje merila, da se šteje za pravilno. Ponudba, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje in pogoje oziroma zahteve, ki jih je določil naročnik, vendar pa pri vrednotenju na podlagi meril ne prejme prav nobene točke, se prav tako šteje za pravilno ponudbo. Naročnik ugotavlja ali ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zatem pa ponudbe vrednoti na podlagi vnaprej postavljenih meril. Ravno zaradi "vrednotenja" ponudb in zaradi relativne narave meril, pa mora biti faza ocenjevanja oziroma vrednotenja ponudb objektivno preverljiva, da se lahko brez dvoma ugotovi, da naročnik tudi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni diskriminiral posameznih ponudb oziroma ponudnikov.

Ob navedenem Državna revizijska komisija tudi poudarja, da naročnik kasneje, z dvema dopolnitvama Povabila, ni razveljavil določila, vsebovanega v Povabilu, kjer je zapisal, da dokazila o referencah, kakovosti in lastnem kadru niso pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika. Tega določila razpisne dokumentacije pa tudi ni mogoče interpretirati na način, da velja zgolj za ponudnika (in ne za njegovega podizvajalca), kajti drugi odstavek 46. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da izpolnjevanje določenih pogojev dokažejo tudi podizvajalci, pri čemer mora biti izpolnjevanje pogojev dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika, zgolj ponudnik pa je v razmerju do naročnika tisti, ki v celoti odgovarja za izvedbo naročila, ne glede na število podizvajalcev. Državna revizijska komisija tako povzema, da je naročnik neupravičeno izločil iz postopka ponudbo vlagatelja, z argumentom, da le-ta ni predložil dokazil za reference podizvajalcev za izvajanje strokovnega nadzora.

Glede na dejstvo, da vlagatelj ni prerekal naročnikovih ravnanj, s katerimi je ta v dopisu, št. 351/04-139-dopolnitev, z dne 06.09.2004 in v dopisu, št. 351/04-139-dopolnitev št. 2, z dne 07.09.2004, spremenil merila ter da to ni bilo predmet zahtevka za revizijo, ta ravnanja naročnika niso imela vpliva na odločitev Državne revizijske komisije. Kljub vsemu pa Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik sicer ima pravico v skladu s 25. členom ZJN-1 razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril, kar je naročnik v konkretnem primeru storil. Tretji odstavek 50. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.". Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila, saj merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe.

Čeprav v nadaljevanju navedeno (tudi) ni bilo predmet revizijskega varstva, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da njegov sklep, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004, ni bil izdan v skladu z določili ZJN-1. Prvi odstavek 78. člena ZJN-1 (Odločitev o oddaji naročila) namreč določa: "Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.". Iz sklepa naročnika, št. 351/04-139/3, z dne 14.09.2004, tako sploh ni razvidno, komu je naročnik predmetno javno naročilo dodelil, navedel je zgolj, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil in izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 v 78. členu predpisuje minimalno vsebino odločitve o oddaji naročila, katerega bistvo je ravno informacija, komu je naročnik javno naročilo dodelil. Nadalje mora naročnik svojo odločitev obrazložiti, torej navesti razloge zanjo, in svojo odločitev manifestirati na način, da z njo seznani ponudnike (oziroma sodelujoče v postopku). Državna revizijska komisija naročnika tako opozarja, da je le-ta s takšnim nezakonitim ravnanjem ponudnikom onemogočil možnost uveljavljati učinkovito pravno varstvo z izpodbijanjem odločitve o dodelitvi javnega naročila konkretnemu izbranemu ponudniku.

Skladno z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj opravi vrednotenje ponudb na način, določen v razpisni dokumentaciji ter naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, lahko postopa po določilu drugega odstavka 25. člena ZJN-1. V zvezi z zgornjimi izvajanji glede (ne)odločitve naročnika, komu je oddal predmetno javno naročilo, pa Državna revizijska komisija dodaja, da odločitve, vsebovane v tem sklepu Državne revizijske komisije, upoštevaje določilo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, ni mogla vročiti tudi izbranemu ponudniku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške plačila takse v višini 100.000,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti urad, pristojen za javna naročila, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. Opozoriti velja, da predstavlja nepredložitev poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila v skladu s 5. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN prekršek.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v roku 60-ih dni po prejemu tega sklepa Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.09.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Vitomarci 71, Vitomarci,
- Straf, štrafela Drago s.p., Skorba 40 a, Hajdina,
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran