018-226/04 Občina Kobarid

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za popotresno sanacijo Napoleonovega mostu čez reko Sočo in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MAP TRADE d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik Vojko Zidanšek, Stari trg 36, Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA KOBARID, Trg Svobode 2, Kobarid (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 11.10.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.06.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št. 344-14/2004). Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 66, z dne 18.06.2004, pod št. objave Ob-16850/04, objavil javni razpis za popotresno sanacijo Napoleonovega mostu čez reko Sočo.
Naročnik je z dopisom št. 344-14/04, z dne 04.08.2004 ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju GINEX INTERNATIONAL d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je naročniku posredoval dopis, z dne 10.08.2004, s katerim ga je obvestil, da je podjetje Grass d.o.o., Ljubljana, ki je podizvajalec izbranega ponudnika, povezano z Državno tehnično pisarno.
Naročnik je prej naveden dopis štel kot vlagateljevo zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena Zakona o javnih naročilih - Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Naročnik je z dopisom št. 344-14/04, z dne 13.08.2004, vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročilo, v katero je med drugim zapisal, da se izjava iz 7.0. točke razpisnih pogojev nanaša samo na ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 25.08.2004 (dokument št. M-15-04-mg), v katerem uvodoma opozarja na pisne pomote naročnika v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je naročnik na 8. strani razpisne dokumentacije, pod točko 8, kot datum, do katerega je bilo potrebno predložiti ponudbe, zapisal dan 26.07.2002 do 13.00 ure. V isti točki razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da bo istega dne (torej 26.07.2002) ob 13.15 uri tudi odpiranje ponudb. Vlagatelju je bilo sicer znano, da je pravilen datum 26.07.2004, saj je bil ta datum naveden tudi v objavi predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, vendar meni, da si naročnik opisanih napak ne bi smel privoščiti, saj so pravilni datumi v postopkih oddaje javnih naročil vselej ključnega pomena. Ob striktnem upoštevanju napačnega datuma bi lahko namreč prišlo do situacije, v kateri bi bile vse ponudbe v obravnavanem javnem razpisu označene kot prepozne. Po definiciji 12. točke 3. člena ZJN-1 je namreč "pravočasna ponudba" tista ponudba, ki je naročniku predložena do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj opozarja na določilo prvega odstavka 55. člena ZJN-1, ki določa, da mora biti rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji isti, na določbo prvega odstavka 23. člena ZJN-1, ki od naročnika zahteva, da pripravi tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik lahko pripravil pravilno ponudbo ter na drugi odstavek 23. člena ZJN-1, ki določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa. Vlagatelj opozarja tudi na nadaljnjo pisno napako naročnika v 9. točki razpisne dokumentacije, kjer je naročnik, kot predvideni datum odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, zapisal dan 20.07.2004, kar bi v obravnavanem primeru lahko pomenilo, da bo naročnik sprejel odločitev o izbiri še pred odpiranjem ponudb.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v zapisnik o odpiranju ponudb zapisal, da so vse štiri ponudbe popolne. Vlagatelj meni, da ni naročnikova dolžnost, da že na odpiranju ponudb ugotavlja, ali so le-te pravilne, temveč naj bi naročnik ob odpiranju ponudb v zapisnik zapisal le morebitne nepravilnosti, ki jih je zaznal, kar pa ne pomeni, da neobstoj pomanjkljivosti v posamezni ponudbi na javnem odpiranju ponudb pomeni, da je ponudba pravilna. Prav tako ni dolžnost pooblaščenih predstavnikov ponudnikov zatrjevati morebitne nepravilnosti drugih ponudb že na odpiranju ponudb. Primerjava in ocenjevanje ponudb je namreč v pristojnosti naročnika in (šele) sledi fazi odpiranja ponudb.
Vlagatelj ugotavlja, da mu v fazi odpiranja ponudb ni bilo znano, da si je izbrani ponudnik za podizvajalca izbral podjetje Gras d.o.o., Ljubljana. Vlagatelj je za navedeno dejstvo izvedel šele kasneje, v pogovoru s članom komisije, ki je vodila odpiranje ponudb. Na podlagi tega, je vlagatelj preveril izpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika, ki ga je naročnik zapisal v točki 3 razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v le-tej zapisal, da mora ponudba vsebovati med drugim tudi (točka 3.8) "podpisano izjavo ponudnika, da ni v poslovnih ter kapitalskih povezavah s fizičnimi oziroma pravnimi osebami, ki delujejo v okviru državne tehnične pisarne (priloga 7.0).". Vlagatelj ugotavlja, da razpisnega pogoja v podtočki 3.8 izbrani ponudnik ne izpolnjuje, saj je podjetje Gras d.o.o., Ljubljana kot podizvajalec izbranega ponudnika v lasti Gradbenega inštituta ZRMK d.d., Ljubljana, zaposleni in ustanovitelji podjetja Gras d.o.o., Ljubljana pa so hkrati zaposleni na ZRMK Holdingu Ljubljana. Gradbeni inštitut ZRMK d.d., Ljubljana je član Državne tehnične pisarne, kar pomeni, da gre za verižno poslovno povezanost izbranega ponudnika z Državno tehnično pisarno. Navedeno pomeni, da je naročnik ob izbiri ponudnika kršil pravila razpisne dokumentacije, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev in bi moral biti kot tak izločen iz nadaljnjega postopka.
V skladu z določilom 45. člena ZJN-1 mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, ali ponudnik, čigar ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje, ki so opredeljeni v 42. členu ZJN-1. Skladno s 6. točko četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 sporni in neizpolnjeni pogoj izbranega ponudnika sodi v "druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila". Po drugem odstavku 42. člena ZJN-1 (pravilno: po drugem odstavku 45. člena ZJN-1) naročnik ponudbo ponudnika, katerega ponudba je sicer najugodnejša, pa sposobnosti skladno s prvim odstavkom 42. člena ZJN-1 ne dokaže, zavrne. V tem primeru lahko naročnik odda naročilo ponudniku z naslednjo najugodnejšo ponudbo. Naročnik ni ravnal ne v skladu z določilom 42. člena ZJN-1 (obvezna zavrnitev ponudbe), niti v skladu z določili 45. člena ZJN-1 (fakultativna zavrnitev ponudbe).
V skladu z določilom prvega odstavka 76. člena ZJN-1 mora naročnik po opravljenem pregledu ponudb zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, nato pa v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbere najugodnejšo ponudbo. To pomeni, da sme naročnik izbrati le ponudbo, ki je pravilna.
V skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1 naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila po pregledu in ocenjevanju ponudb. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo ter o njej obvestiti ponudnike. Naročnik je sprejel odločitev dne 04.08.2004, vlagatelj je obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika prejel dne 06.08.2004. Obvestilo naročnika je vsebovalo le ime izbranega ponudnika in odločitev, da se bo naročilo izvedlo po dokončnosti tega obvestila. Obvestilo torej ni bilo obrazloženo, kot to zahteva zakon, niti ni vsebovalo razlogov za izbiro, zaradi česar je kršen zakon in načelo transparentnosti.
Vlagatelj še navaja, da je bilo v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila edino merilo najnižja cena. Ponujene cene ponudnikov z vključenim DDV so razvidne iz zapisnika o odpiranju ponudb. Pri izbranem ponudniku sta zapisani dve ceni: 55.145.016,54 SIT (s popustom na spremnem dopisu v ponudbi) in 59.295.716,70 (v obrazcu ponudbe). Naročnik je upošteval nižjo ponujeno ceno izbranega ponudnika, ki pa po vlagateljevem mnenju ni verodostojna in je naročnik ne bi smel upoštevati, saj se nahaja na spremnem dopisu in ne na obrazcu ponudbe, kot sestavnemu delu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelju ni znana vsebina spremnega dopisa. Ne glede na to pa vlagatelj poudarja, da bi moral naročnik upoštevati le ceno, ki jo je izbrani ponudnik navedel na obrazcu ponudbe, kar pomeni, da cena izbranega ponudnika ni najnižja cena, temveč je najnižja cena vlagateljeva cena.
V razpisni dokumentaciji mora biti cena, v kolikor je opredeljena kot edino merilo v postopku oddaje javnega naročila, še posebej natančno opredeljena, saj mora naročnik navesti, kateri elementi bodo uporabljeni za določitev cene. Vsi elementi morajo biti izraženi v denarnih enotah na primerljivih osnovah. Prav tako mora biti vrednotenje tega merila natančno obrazloženo v obvestilu o izbiri ponudnika. Navedenega pa naročnik ni izpolnil.
Zaradi kršitev naročnika, opisanih v predhodnih odstavkih je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila naj bi se individualizirali razlogi za izbiro najugodnejšega ponudnika v razmerju do neizbranega ponudnika. V obravnavanem primeru do navedenega ni prišlo, saj iz naročnikove obrazložitve ponovno ni moč razbrati razlogov naročnika za sprejem odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, niti ni bila le-ta obrazložena, temveč je naročnik v njej v štirih točkah le ponovil, kar je bilo vlagatelju že znano.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev naročnika razveljavi, ter postopek izbire ponovi tako, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja oziroma podrejeno, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijskim zahtevkom, in sicer 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 500 točk za pregled spisa, 100 točk za poročilo stranki, 20% DDV ter povrnitev plačane takse (200.000,00 SIT) in materialnih stroškov (2.000,00 SIT).

Naročnik je dne 10.09.2004 sprejel sklep št. 344-14/2004, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik navaja, da napake datumov v razpisni dokumentaciji priznava in jih obžaluje, vendar pa jih presoja kot očitne pisne napake, ki niso mogle vplivati na potek javnega razpisa. Naročnik je na javnem odpiranju ponudb potrdil pravočasnost vseh štirih prispelih ponudb in je bilo tako že zaradi poteka postopka popolnoma jasno, da pred iztekom roka za oddajo ponudb in odpiranjem le-teh ni mogel izvesti izbire najugodnejšega ponudnika. Zato očitana napaka ni vplivala na končni rezultat obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega in ker tudi ob odpravi očitanih pisnih napak v razpisni dokumentaciji, naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, naročnik v tem delu revizijski zahtevek zavrača.
Naročnik nadalje navaja, da 74. člen ZJN-1 določa kaj naj zlasti vsebuje zapisnik o javnem odpiranju ponudb, zato meni, da ni ravnal nepravilno, če je vanj vključil še zapis, da so ponudbe popolne. Slednje pa nikakor ne pomeni, da je naročnik opravljal preverjanje in ocenjevanje ponudb že v fazi javnega odpiranja.
Naročnik je vlagatelju že v pisni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, z dne 13.08.2004 pojasnil, da se je zgoraj citiran pogoj iz 3. točke (podtočka 3.8) razpisne dokumentacije, nanašal zgolj na ponudnike, glede podizvajalcev pa ni bilo takšnih zahtev. Naročnik še vedno vztraja pri takšni razlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev in meni, da je izbrani ponudnik izpolnil vse razpisne pogoje, izbran pa je bil, ker je ponudil najnižjo ponudbeno ceno.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na ponudbeno ceno (s popustom), ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Izbrani ponudnik je na obrazec ponudbe res zapisal ponudbeno ceno v znesku 59.295.716,70 SIT, v sklopu iste zapečatene ponudbene dokumentacije pa je bila priložena še kuverta z dopisom, v katerem je bil ponujen komercialni popust na prej zapisano ceno. Oboje skupaj predstavlja ponudbeno ceno izbranega ponudnika, ponujen popust pa je evidentiran in vnesen v zapisnik o odpiranju ponudb, zato je po mnenju naročnika njegovo ravnanje pravilno.
Na koncu naročnik še navaja, da je v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno zapisal, da je vlagateljeva ponudba sicer izpolnjevala razpisne pogoje, vendar ni bila najugodnejša. Izbrani ponudnik je bil izbran zato, ker je ob izpolnjevanju razpisnih pogojev ponudil najnižjo ceno.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom št. M-15-04-mg, z dne 14.09.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 21.09.2004 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-226/04-22-1762, z dne 29.09.2004, od Državne tehnične pisarne na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala dodatna pojasnila. Državna revizijska komisija je prejela zahtevana pojasnila dne 01.10.2004.
Državna revizijska komisija je z dopisom št. 012-226/04-22-1768, z dne 30.09.2004, od naročnika zahtevala dodatna pojasnila na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, ki jih je prejela dne 04.10.2004.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji dodatnih pojasnil Državne tehnične pisarne in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na napake v datumih v razpisni dokumentaciji Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pri navedenih očitkih za vprašanja, ki posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije. V skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN (ki je izjema od siceršnje možnosti vložitve revizijskega zahtevka v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, določene v prvem odstavku 12. člena ZRPJN), vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Ker je vlagatelj iz prej navedenih razlogov vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da je predmetni očitek v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga posledično ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, s katerim očita naročniku, da je že na odpiranju ponudb ugotavljal, ali so ponudbe pravilne, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da pomeni javno odpiranje ponudb zagotovitev javnosti za udeležene ponudnike in da je le-to namenjeno ponudnikom, da se neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da ZJN-1 ne predpisuje, da se na odpiranju ponudb ugotavlja tudi pravilnost posameznih ponudb, in da ima naročnik pravico (in dolžnost), da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika, tudi (in predvsem) v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Iz 13. točke 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi (in predvsem) po javnem odpiranju ponudb, pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti. Naročnik ima torej tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in dolžnost preveriti, ali je vsebina predloženih dokumentov takšna, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti oziroma izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Ob navedenem in upoštevaje dokumentacijo iz spisa je v obravnavanem primeru mogoče zaključiti, da je naročnik, kljub temu, da je že v zapisnik o odpiranju ponudb pri vseh štirih ponudbah zapisal, da so popolne (na tem mestu ga je potrebno opozoriti, da ZJN-1 pojma "popolna ponudba" ne pozna), pravilnost le-teh ugotavljal (predvsem) v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Navedeno preverjanje pravilnosti ponudb namreč izhaja iz dokumenta "Analiza ponudb", z dne 28.07.2004, iz katerega je mogoče jasno razbrati, da je naročnik za vsakega posameznega ponudnika ugotavljal prisotnost vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov (tako po obliki kot tudi po vsebini).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, utemeljen.
Naročnik je v točki 3.0 (Ponudba mora vsebovati), in sicer v 15 podtočkah določil obvezne sestavine in/ali dokumente, ki so jih morali ponudniki predložiti v svoje ponudbe in med njimi v podtočki 3.8 "podpisano izjavo ponudnika, da ni v poslovnih ter kapitalskih povezavah s fizičnimi oziroma pravnimi osebami, ki delujejo v okviru državne tehnične pisarne" (priloga 7.0.). V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo vključil obrazec 7.0 z vnaprej pripravljenim tekstom, ki se glasi: "Izjavljam, da nisem v poslovnih ali kapitalskih povezavah s fizičnimi oziroma pravnimi osebami, ki delujejo v okviru Državne tehnične pisarne.". Obrazec št. 7.0 so morali ponudniki podpisati.
Kot pravilno ugotavlja vlagatelj predstavlja zgoraj citirana zahteva iz 3.8. podtočke razpisne dokumentacije ponudbe pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Naročnik sme v skladu z ZJN-1 poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti) v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na takšen način ter v takšni obliki kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
Prvi in drugi odstavek 46. člena ZJN-1 (Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce) določata: "(1) Naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo javnega naročila lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. (2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja dokažejo tudi podizvajalci. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.".
Iz zgoraj citirane zakonske določbe lahko jasno razberemo, da je vprašanje o tem, ali bo naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da izpolnjevanje določenih pogojev izkažejo tudi podizvajalci, v celoti prepuščena njegovi presoji. Na naročniku je torej odločitev o tem, ali in v kakšnem obsegu bo zahteval, da izpolnjevanje določenih pogojev dokažejo tudi podizvajalci. Naročnik namreč v primeru ponudnika s podizvajalci vstopi v pogodbeno razmerje le z enim subjektom - izvajalcem (čeprav ve, da bo slednji prepustil dela podizvajalcem in čeprav je ponudnik naročniku že vnaprej povedal, kdo bodo njegovi podizvajalci), ki bo v razmerju do naročnika v celoti odgovoren za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev (prvi odstavek 46. člena ZJN-1).
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da bi pogoje (med katerimi je tudi zgoraj citiran pogoj, ki ga je izbrani ponudnik, s predložitvijo obrazca 7.0 tudi izpolnil), ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, morali (poleg ponudnikov) izpolniti tudi podizvajalci. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik v zvezi s tem od ponudnikov zahteval (točka 3.0 - Ponudba mora vsebovati, podtočka 3.12) le "spisek podizvajalcev, v primeru, da ponudnik ne bo izvajal vseh del v lastni režiji", ki pa ga je izbrani ponudnik v svojo ponudbo tudi (pravilno) predložil.
Ker pa vlagatelj očita naročniku, da se sporni pogoj po sami vsebini (posredno) razteza tudi na podizvajalce, konkretno na podizvajalca izbranega ponudnika, to je na podjetje GRAS d.o.o., Ljubljana, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala, ali podjetje GRAS d.o.o., Ljubljana deluje v okviru Državne tehnične pisarne in posledično, ali je naročnik ravnal pravilno in v skladu z zakonom s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Pri tem se je oprla (tudi) na prejeta pojasnila, ki sta jih posredovala Državna tehnična pisarna in naročnik.
Vodja Državne tehnične pisarne je pojasnil, da podjetje GRAS d.o.o., Ljubljana oziroma njegov kader ne deluje v okviru Državne tehnične pisarne oziroma, da zaposleni delavci v podjetju GRAS d.o.o., Ljubljana niso člani ekipe uslužbencev Državne tehnične pisarne. Vodja Državne tehnične pisarne je še pojasnil, da je bila na osnovi javnega razpisa s sklepom Ministrstva za okolje in prostor št. 0202-102/98-3, z dne 27.05.1998, podjetju GRAS d.o.o., Ljubljana priznana sposobnost za izvajanje del pri popotresni obnovi objektov in da z njimi Državna tehnična pisarna še vedno sklepa pogodbe za izvajanje teh del.
Iz navedenih pojasnil izhaja, da podjetje GRAS d.o.o., Ljubljana vstopa v pogodbena razmerja z Državno tehnično pisarno zgolj kot samostojen pravni subjekt (ki ni član Državne tehnične pisarne) in da njegovi individualni kadri ne delujejo v ekipi uslužbencev Državne tehnične pisarne.
Državna revizijska komisija v celoti sprejema tudi pojasnila naročnika, da je bil predmetni pogoj vključen z namenom, da bo zagotovljena verodostojna kontrola nad izvedbo predmetnega javnega naročila. Kot navaja naročnik je v popotresnih sanacijah nadzornik gradbenih del Državna tehnična pisarna in bi lahko, če spornega pogoja ne bi vključil v razpisno dokumentacijo, prišlo do situacije, v kateri bi bil izvajalec in nadzornik istih gradbenih del, identičen subjekt. Ravno v izogib navedenemu je naročnik (zgolj) od ponudnikov (in ne tudi od njegovih podizvajalcev) zahteval, da sporni pogoj s podpisom zgoraj citirane izjave tudi izpolnijo.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da bi sprejem vlagateljeve interpretacije spornega razpisnega pogoja lahko pomenilo posredno verižno povezovanje posameznih subjektov do poslednjega podizvajalca in/ali do zadnjega samostojnega podjetnika, ki bi lahko sodelovali v posamezni fazi razpisanih del ter da bi navedeno lahko okrnilo gospodarsko učinkovitost in konkurenčnost (malih) ponudnikov. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je sporni pogoj zapisan nekoliko nejasno, vendar je, kot že zapisano, v celoti sprejela naročnikova pojasnila o tem, da je sporni pogoj vključil v razpisno dokumentacijo v izogib situaciji, v kateri bi se lahko zgodilo, da bi bila izvajalec in nadzornik istih gradbenih del identičen subjekt. Pri tem je treba ponovno poudariti, da za izvedbo javnega naročila v skladu z ZJN-1 izbrani ponudnik v celoti odgovarja naročniku ne glede na vključevanje podizvajalcev ter da je v predmetnem postopku naročnik izpolnjevanje pogojev (tudi pogoja, navedenega v točki 3.8 razpisne dokumentacije) zahteval zgolj od ponudnikov in ne tudi od podizvajalcev. Hkrati pa je bilo tekom predmetnega revizijskega postopka tudi ugotovljeno, da podjetje Gras d.o.o., Ljubljana vstopa v pogodbena razmerja z Državno tehnično pisarno zgolj kot samostojen gospodarski subjekt (torej ne deluje v okviru le-te niti kot njen član niti preko svojih individualnih kadrov). Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je bilo potrebno obravnavani očitek vlagatelja zavrniti.

Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na ponujen popust izbranega ponudnika je potrebno najprej ugotoviti, da je izbrani ponudnik izpolnil obrazec ponudbe (obrazec št. 8.0) z vsemi podatki, ki jih je v le-tem zahteval naročnik. Izbrani ponudnik je predmetni obrazec tudi podpisal in žigosal. V obrazec je (med drugim) vpisal tudi vrednost del skupaj z DDV v višini 59.295.716,70 SIT. Izbrani ponudnik je v skladu z naročnikovimi navodili izpolnil tudi obrazec predračuna (obrazec št. 12 - Popis del s predizmerami), ki je vseboval skupno rekapitulacijo (konstrukcije mostu in voziščne konstrukcije). Ravno tako je cene vpisal v vse postavke iz rekapitulacije A - konstrukcija mostu in znotraj le-te tudi v vse ostale postavke, ki so se nanašale na razpisana dela in jih je naročnik predvidel v le-tej (od točke I. - pripravljalna in zaključna dela do točke VIII. - nepredvidena dela). Izbrani ponudnik je ravno tako vpisal cene tudi v vse postavke iz rekapitulacije B - voziščna konstrukcija in znotraj slednje tudi v vse ostale postavke za dela, ki jih je tam določil naročnik (od točke 1.0 - preddela do točke 6.0 - oprema cest). Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil tudi dokument, z dne 26.07.2004, s katerim je ponudil naročniku komercialni popust v višini 7% oziroma končno ponudbeno ceno v višini 55.145.016,54 SIT (skupaj z DDV).
Obe zgoraj navedeni ceni (torej cena iz ponudbenega obrazca in cena s popustom) sta bili prebrani na odpiranju ponudb (ki se ga je udeležil tudi vlagatelj) in vneseni v zapisnik o odpiranju ponudb, ki so ga prejeli vsi ponudniki (dokument št. 344-14/04, z dne 26.07.2004). Ker je izbrani ponudnik oba zgoraj navedena dokumenta (torej obrazec ponudbe in obrazec predračuna) izpolnil popolnoma v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije in ker ZJN-1 popusta na ponudbeno ceno ne prepoveduje, je bilo potrebno vlagateljev očitek (tudi) v tem delu revizijskega zahtevka zavrniti.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na obvestilo o naročnikovi odločitvi (in na dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila) je potrebno ugotoviti, da ZJN-1 vsebine obvestila o odločitvi naročnika izrecno ne ureja (ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena v zvezi s tem določa le, da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti ponudnike) niti ne določa, kako natančna je njegova vsebina v razmerju do sprejete odločitve o oddaji naročila (ki je, kot izhaja iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1, notranji akt naročnika), zato je potrebno šteti, da je vsebina in obseg v njem vsebovanih podatkov v domeni naročnika. Vsekakor pa je smiselno, da obvestilo o odločitvi, iz razlogov transparentnosti postopka oddaje javnega naročila, vsebuje tudi ugotovitve in razloge za sprejem te odločitve. Sicer pa je naročnik vlagatelju posredoval tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument št. 344-14/04, z dne 13.08.2004). Na osnovi preveritve dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina le-te ni v nasprotju z relevantno zakonsko določbo. ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena določa, da mora obrazložitev vsebovati naslednje podatke: 1.) razloge za zavrnitev (vlagateljeve) ponudbe in 2.) prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj prejel od naročnika, sta vsebinsko zajeti (najmanj) obe vrsti zahtevanih podatkov, zato ni mogoče trditi, da bi bilo le-to sestavljeno v nasprotju z zakonom.

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v višini plačane takse (100.000,00 SIT), 2000 točk in DDV za stroške sestave revizijskega zahtevka ter 3% materialnih stroškov. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.10.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- OBČINA KOBARID, Trg Svobode 2, Kobarid
- odvetnik Vojko Zidanšek, Stari trg 36, Slovenske Konjice
- GINEX INTERNATIONAL d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran