Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-223/04 Zavod RS za blagovne rezerve

    Številka: 018-223/04-24-1771
    Datum sprejema: 29. 9. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, ki sta ga vložili podjetji IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana in Gradjevinsko preduzeÄ"e "Mostogradnja" akcionarsko društvo, VlajkoviÄ"eva 19a, Beograd, ki ju zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelja), zoper ravnanje naročnika Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29.09.2004

    odločila:

    1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

    2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev, vsebovana v Sklepu o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, z dne 31.08.2004.

    3. Zahteva naročnika za povrnitev revizijskih stroškov se zavrne.

    4. Naročnik je vlagateljema dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 507.428,00 SIT, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. V presežku se zahtevek vlagateljev za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je na temelju Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, pod št. 535/bs-dg, z dne 05.01.2004, v Uradnem listu RS, št. 05-06/04, z dne 23.01.2004, pod številko objave Ob-938/04, objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza.
    Naročnik je v drugi fazi omejenega postopka, v skladu z 69. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), z dopisom, št. 535-95/bs-dg, z dne 20.05.2004, pozval ponudnike, ki jim je bila priznana sposobnost, da predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo.

    Dne 23.08.2004 nastali zapisnik o odpiranju ponudb izkazuje, da je naročnik do poteka roka za oddajo ponudb prejel tri pravočasne in pravilno označene ponudbe in sicer ponudbo vlagateljev, ponudbo neizbranega ponudnika Nafta Lendava d.o.o., Rudarska ulica 1, Lendava (v nadaljevanju: neizbrani ponudnik) ter ponudbo izbranega ponudnika Energogroup d.o.o., Dimičeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Dne 31.08.2004 je naročnik izdal Sklep o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, iz katerega izhaja, da je za oddajo javnega naročila izbral izbranega ponudnika, ponudbi vlagateljev in neizbranega ponudnika pa izločil kot nepravilni.

    Dne 02.09.2004 je prvi vlagatelj (IMP d.d.) na naročnika naslovil Zahtevo za vpogled v listine izbranega ponudnika (s strani naročnika prejeto dne 03.09.2004), kar mu je naročnik omogočil dne 07.09.2004.

    Dne 09.09.2004 sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo, ki je bil naročniku vročen dne 13.09.2004.

    V I. in II. točki revizijskih navedb vlagatelja navajata potek postopka oddaje javnega naročila, obenem pa opisujeta tudi potek predhodno vodenega revizijskega postopka v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-160/04-24-1339, z dne 21.07.2004. Vlagatelja dalje navajata, da sta dne 29.03.2004 sklenila konzorcialno pogodbo z namenom skupnega nastopa pri pridobitvi sposobnosti, pri pripravi in pri izvedbi del "Rekonstrukcija in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza" ter utemeljujeta, da imata pravni interes za vložitev revizije, ker jima je bila priznana sposobnost, ker je prvi vlagatelj (IMP d.d.) dvignil razpisno dokumentacijo, ker sta že sodelovala v predhodnem postopku ter ker sta že imela stroške s pripravo ponudbe. Vlagatelja dalje pojasnjujeta, da sta že izvajala prvo fazo "Rekonstrukcije in razširitve rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek", opisujeta opravljena dela ter utemeljujeta, da bi dela lahko izvajala lažje kot izvajalci, ki niso izvajali prve faze. S tem utemeljujeta aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za revizijo. Vlagatelja dalje izražata mnenje, da je naročnik kršil materialno pravo in bistveno kršil postopek.

    V III. točki revizijskih navedb vlagatelja najprej povzemata naročnikov Sklep o oddaji naročila, v delu, kjer je ta ponudbo vlagateljev ocenil kot nepravilno. Vlagatelja menita, da je bila njuna ponudba pravilna.
    V zvezi s točko 4.2.a) Sklepa o oddaji naročila vlagatelja navajata, da v obrazcu ponudbe (4- poglavje/obrazec-2) res niso navedene spremembe in dopolnitve pod zaporednimi številkami naročnika št. 535-97, 98 in 103/bs-dg, vendar obrazec ponudbe ni tak, da bi zahteval, da se vpišejo vse spremembe in dopolnitve, saj niti ni prostora, da bi se vpisale vse številke raznih dopisov, niti ni to pomembno, saj že v uvodu piše: "Po pregledu celotne dokumentacije vključno s spremembami in dopolnitvamiâ??". Po mnenju vlagateljev naj bi bilo smiselno, da je v ponudbi navedena osnovna sprememba in dopolnitev razpisne dokumentacije, kjer se je dejansko spremenila razpisna dokumentacija. Vlagatelja dalje navajata, da gre pri dopisu naročnika vlagatelju z oznako 535-103/bs-dg, z dne 06.07.2004, za dopis, s katerim je naročnik poslal vlagatelju sklep v zvezi z zahtevkom za revizijo, sam sklep, s katerim je naročnik odločil o reviziji, pa ima št. 535-102/bs-dg. Vlagatelja v nadaljevanju revizijskih navedb navajata tudi, da naj bi imel izbrani vlagatelj v ponudbi vložen nek drugi dokument št. 535-103/bs-dg, z drugačno vsebino od dokumenta z isto številko, ki sta ga prejela vlagatelja, zato predlagata, da se to preveri. Če je naročnik kot spremembe razpisne dokumentacije mislil sklep št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004, potem bi morali ponudniki v obrazec navesti to številko; ker je izbrani ponudnik navedel številko 535-103/bs-dg, je njegova ponudba nepravilna. Če naročnik vlagateljema ni dostavil spremembe razpisne dokumentacije, št. 535-103/bs-dg, je bistveno kršil postopek; sploh pa bi bila dolžnost naročnika, da vse spremembe razpisne dokumentacije navede v dopisu, št. 535-107/bs-dg, z datumom 30.08.2004, ki ga je vlagatelj prejel 02.08.2004, ker so bili vsi dopisi, za katere naročnik zahteva, da bi bili navedeni v obrazcu ponudbe, izdani prej (22.06.2004 in 06.07.2004).
    V zvezi s točko 4.2.b) Sklepa o oddaji naročila vlagatelja navajata, da se z naročnikovo ugotovitvijo, da rekapitulacija ponudbe ni pravilno podpisana, ne strinjata. Vlagatelja ob tem najprej povzemata določila drugega in tretjega odstavka V. člena Navodila kandidatom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) ter s tem v zvezi navajata listine po prvem odstavku istega člena Navodila. Vlagatelja v zvezi s tem izpostavljata, da morajo biti listine žigosane in podpisane s strani kandidata na vsaki strani; tretji odstavek namreč ne določa, da bi listine morale biti žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe, temveč kandidata, to pa naj bi listine rekapitulacija ponudbe, vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vzorec garancije za odpravo napak v garancijskem roku in terminski plan izvedbe vsekakor bile. Vlagatelja dalje navajata, da so bile sporne listine podpisane in žigosane s strani pooblaščene osebe, kar ustreza določilom drugega odstavka V. člena razpisne dokumentacije (Navodila); slednja pa ne postavlja zahteve, da morajo biti sporne listine na vsaki strani podpisane s strani pooblaščene osebe, temveč je te v skladu z Navodilom podpisal in žigosal kandidat, pooblaščena oseba pa se je podpisala na koncu listine, ki jo je izdala, kot je to običajno pri vseh ponudbah in kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Vlagatelja smiselno enake revizijske navedbe podajata tudi v zvezi s točkami 4.2.c), 4.2.d) in 4.2.e) Sklepa o oddaji naročila.
    V zvezi s točko 4.2.f) Sklepa o oddaji naročila vlagatelja menita, da revizijskega poročila za drugega vlagatelja (GP "Mostogradnja" a.d.) nista bila dolžna predložiti. ZJN-1 v 47. členu določa, da se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa, skladno s predmetom naročila, za vse izvajalce skupaj. Poročilo revizorja ni pogoj, določen v 42. členu; v njem so določeni statusni pogoji, kjer veljajo za vse skupne ponudnike enaka pravila, kot za ostale ponudnike. Izpolnjevanje pogojev, določenih v 42.a in 43. členu ZJN-1, se ugotavlja za vse ponudnike skupaj (4. odst. 47. člena ZJN-1); način ugotavljanja sposobnosti po teh členih pri skupnih ponudbah pa mora naročnik določiti v razpisni dokumentaciji. V danem primeru pa gre celo za pogoj, ki ga ne določata niti 42.a in 43. člen ZJN-1, temveč to nalaga proračunskim uporabnikom Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov. Ker ne gre za statusni pogoj iz 42. člena ZJN-1, bi moral naročnik, če bi želel revizijsko poročilo za vsakega ponudnika, to navesti v razpisni dokumentaciji.

    V IV. točki revizijskih navedb vlagatelja navajata, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelja navajata, da je izbrani ponudnik ponudil ceno 2.747.563.100,00 SIT, šele s priloženim dopisom pa ponudil komercialni popust 10%, s čemer je njegova ponudba znašala 2.472.806.790,00 SIT. Izbrani ponudnik nikjer v ponudbeni dokumentaciji, razen v priloženem dopisu, ni navedel ponujene cene s popustom. Že pri odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da je cena brez popusta navedena tudi v rekapitulaciji in finančnem planu. Vlagatelja opozarjata, da bi bilo na ta način ponudbi lahko priloženih več dopisov z različnimi stopnjami popusta, naročnik pa bi glede na ostale ponudbe uporabil ustreznega, da bi bila ponudba izbranega ponudnika najnižja, ob tem pa izpostavljata tudi okoliščine odpiranja ponudb, ko je predstavnik izbranega ponudnika po pregledu vseh listin in prebrani ceni 2.747.563.100,00 SIT pozval člana komisije, naj v ponudbeni dokumentaciji poišče dopis za 10% komercialni popust. Vlagatelja predlagata, da se preveri tudi, ali je bila Državni revizijski komisiji predložena kopija ponudbe izbranega ponudnika do roka, določenega za oddajo ponudb.
    Pod V. točko revizijskih navedb vlagatelja navajata, da sta naročnika zaprosila za vpogled v listine izbranega ponudnika, kar jima je bilo omogočeno dne 07.09.2004. V zapisniku vpogleda v listine je zapisano, da je naročnik pooblaščenko vlagateljev o ogledu obvestil dne 03.09.2004, kar pa ni točno, kot izhaja iz časa pošiljanja po faksu na dopisu. Vlagatelja opozarjata na nekatera dejstva, ugotovljena ob pregledu razpisne dokumentacije, tako na dejstvo, da je bil list v ponudbi, kjer je naveden 10% popust, v delu, kjer je bil luknjan, pretrgan in nato zalepljen z lepilnim trakom, iz česar izhaja, da je bil vstavljen po tem, ko je bila ponudbena dokumentacija že zvezana z vrvico. Omenjeni dopis je bil poleg tega vložen na prvi strani celotne dokumentacije, kar je nelogično glede na to, da je moral ob odpiranju ponudb predstavnik izbranega ponudnika člana komisije posebej opozoriti na ta list. Vlagatelja dalje navajata, da je zaradi načina določitve cene, ko popust ni upoštevan že v ponudbi, ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj je obrazec ponudbe točno predpisan. Izbrani ponudnik bi moral popust upoštevati že v obrazcu ponudbe in pri rekapitulaciji le-te, gotovo pa bi morala biti v vzorcu pogodbe navedena cena s popustom, saj glede na dejstvo, da je vzorec pogodbe že podpisal, to pomeni, da želi skleniti pogodbo brez popusta. Komercialni popust ni naveden niti v finančnem planu. Zaradi navedenega je ponudba izbranega ponudnika nepravilna; s takšnim načinom navedbe cene pa je kršeno načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1. Vlagatelja predlagata, da se v postopku vpogleda tudi v listine izbranega ponudnika, označene kot poslovna tajnost, v katere sam ni imel vpogleda in se ugotovi eventuelne kršitve. Vlagatelja dalje menita, da terminski plan, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ne predstavlja vseh del, ki so sestavni del ponudbe oziroma izvedbe, tako ne obsega gradbenih del za rezervoarje, specifikacije del potrebnih pri izvedbi tehnoloških cevovodov, specifikacije del potrebnih pri izvedbi hidrantnega omrežja in priprave penila ter specifikacije del zunanje ureditve. Vlagatelja predlagata, da to ugotovi izvedenec gradbene stroke.

    V VI. točki revizijskih navedb vlagatelja navajata, da želi naročnik tudi pri drugi fazi oddaje javnega naročila, tako kot pri prvi, izključiti vlagatelja. V zvezi s tem vlagatelja opisujeta postopek oddaje javnega naročila v prvi fazi in drugi fazi. Vlagatelja zaključujeta z izračunom vrednosti del po zadnjem razpisu, glede na prvi razpis, ter z ugotovitvijo, da bi bila dela, če bi bil za njihovo izvedbo po javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 40- 41/2003, izbran prvi vlagatelj (IMP d.d.), izvedena že junija 2004.

    Vlagatelja predlagata, da se Sklep o oddaji javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov Ortnek - II. faza, št. 535-113/bs-sg, z dne 31.08.2004, razveljavi, ter se naročniku naloži povrnitev revizijskih stroškov.

    Naročnik je s sklepom št. 535-117/bs-dg, z dne 14.09.2004, revizijski zahtevek vlagateljev ter zahtevek za povrnitev revizijskih stroškov zavrnil.

    V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in da sta ga vložili upravičeni osebi v smislu 9. člena ZRPJN. Po oceni naročnika zahtevek za revizijo ni utemeljen. Naročnik revizijskih navedb pod točkama I in II zahtevka ne komentira, ker je bilo o tem že odločeno v predhodnih postopkih. V odgovor na revizijske navedbe pod točko III, v zvezi s točko 4.2.a) Sklepa o oddaji naročila, naročnik navaja, da je nesporno, da vlagatelja nista navedla sprememb in dopolnitev pod zaporednima št. 535-97/bs-dg in 535-98/bs-dg, slednja uveljavljata nepravilnosti v zvezi s spremembami in dopolnitvami pod št. 535-103/bs-dg. Naročnik pojasnjuje, da je vlagateljema z dopisom, št. 535-103/bs-dg, dostavil svoj sklep št. 535-102/bs-dg, medtem ko je izbranemu kandidatu in neizbranemu kandidatu z dopisom, št. 535-103/bs-dg, dostavil izpisek iz prej navedenega sklepa, v katerem so vsebovane samo spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. Dejstvo je, da vlagatelja v obrazec ponudbe nista vpisala sprememb in dopolnitev, kot so bile zahtevane; pri dopisu št. 535-103/bs-dg, ki je posredovan izbranemu kandidatu, pa ni prišlo do nikakršne kršitve pravil o javnem naročanju.
    V odgovor na revizijske navedbe pod točko III, v zvezi s točko 4.2.b) Sklepa o oddaji naročila, naročnik povzema vsebino drugega in tretjega odstavka V. člena Navodil ter kot nesporno ugotavlja, da je listine pod točkami 4.2.b), c) in e) Sklepa o oddaji naročila zakoniti zastopnik podpisal samo na koncu teh listin, na drugih straneh pa jih je podpisala oseba, za katero vlagatelja nista predložila pooblastila.
    V odgovor na revizijske navedbe v zvezi s točko 4.2.f) Sklepa o oddaji naročila naročnik poudarja, da je bilo to poročilo v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevano in da vlagatelja proti tej zahtevi nista vložila zahtevka za revizijo, zaradi česar obveznosti predložitve poročila ne moreta več izpodbijati. Obveznost predložitve revizijskega poročila izhaja tudi iz Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01; v nadaljevanju: Odredba) in četrtega odstavka 47. člena ZJN-1; iz teh določb izhaja, da bi moralo biti poročilo predloženo za vsakega kandidata oz. soponudnika posebej.
    Naročnik v nadaljevanju kot neutemeljene zavrača revizijske navedbe vlagateljev glede dopisa, s katerim je izbrani ponudnik ponudil 10% popust, pri čemer navaja, da je bila tudi ta listina del ponudbene dokumentacije in je skupaj z izpolnjenim obrazcem ponudbe tvorila celoto, pri čemer tako določena ponudbena cena nedvomno ni v nasprotju z določbami ZJN-1. Naročnik tudi v zvezi s pripombami vlagateljev na nepopolnost terminskega plana izbranega ponudnika ugotavlja, da so le-te neutemeljene.
    Glede revizijskih navedb pod točko VI revizijskega zahtevka se vlagatelj ni opredeljeval, ker je bilo o tem s strani Državne revizijske komisije že odločeno. Ob tem sicer navaja, da so izvajanja vlagateljev v celoti neresnična in neutemeljena.

    Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporočita, ali bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umikata.

    Vlagatelja sta z dopisom, z dne 17.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestila, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem sta dodatno izpostavila, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo za izbranega ponudnika z dopisom, št. 535-103/bs-dg, z dne 05.07.2004, za neizbranega ponudnika z dopisom pod isto številko, z dne 06.07.2004, za vlagatelja pa s sklepom pod št. 535-102/bs-dg, z dne 06.07.2004. Vsak od ponudnikov bi torej moral vnesti svoje številke in datume v ponudbo, kar pa pomeni netransparentnost postopka.


    Naročnik je, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 535-120/bs-dg, z dne 20.09.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Ob tem je navedel še, da je očitek vlagateljev o netransaprentnosti postopka neutemeljen. Nesporno je, da je naročnik vse kandidate obvestil o vseh spremembah razpisne dokumentacije, s čimer je zadovoljil zahtevam ZJN-1.

    Dne 15.09.2004 je naročnik, ki ga v tem delu zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana, pred Državno revizijsko komisijo podal predlog po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V utemeljitev predloga je navedel, da je čimprejšnja izgradnja skladišča Ortnek v javnem interesu; to utemeljuje z direktivami EU, ki svojim članicam določajo oblikovanje in vzdrževanje 90- dnevne obvezne rezerve naftnih derivatov, Republika Slovenija naj bi takšne rezerve oblikovala do konca leta 2005. Naročnik opozarja na pomanjkanje rezervoarskega prostora, zaradi katerega RS pretežen del naftnih rezerv skladišči v tujini, za kar namenja znatna finančna sredstva. Navaja tudi, da je bil rok za gradbena dela že prekoračen, zavlačevanje postopka oddaje javnega naročila pa lahko pomeni še dodaten zamik pri gradnji, zaradi približevanja zime, ki je za slednjo neugoden letni čas. Naročnik opozarja, da se rok za izpolnitev obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija napram EU, bliskovito približuje, izpolnitev obveznosti pa pomeni tudi kredibilnost Republike Slovenije v fazi približevanja in njenega vstopa v EU. Naročnik navaja tudi, da je bil objekt uvrščen med objekte državnega pomena, kot tudi, da je bil javni interes izkazan tudi v dopisu Ministrstva za gospodarstvo, št. 345-9/2002-285, z dne 13.07.2004.
    Naročnik dalje izkazuje poslovno škodo, ki nastaja njemu, to je škodo zaradi izpada najemnine za rezervoarski prostor ter zaradi podražitve investicije vsled povečanja cen jekla.
    Naročnik navaja še, da je prvi vlagatelj (IMP d.d.) pripomogel k zamudi oddaje predmetnega javnega naročila ne zgolj z vlaganjem zahtevkov za revizijo, temveč tudi s tem, da je svoje procesne pravice vselej uveljavljal zadnji dan. Naročnik vnovič ponavlja tudi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti neutemeljen, navaja pa tudi, da ZRPJN omogoča ustrezno odškodnino ponudnikom, ki bi uspeli z zahtevkom za revizijo, a iz različnih razlogov ne bi dobili predmeta javnega naročila. Slednje navaja kot argument, da je interes vlagateljev za povrnitev škode ob ugoditvi zahtevku za nesuspenzivnost, in kasnejšem uspehu z revizijskim zahtevkom, zakonsko varovan. Ob uporabi testa sorazmernosti gre ugotoviti, da je podelitev nesuspenzivnosti utemeljena in to ne glede na kasnejši izid revizijskega postopka. Naročnik zato predlaga, da se njegovemu predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodi.

    Naročnik je predlog posredoval vlagateljema revizijskega zahtevka dne 17.09.2004.

    Dne 20.09.2004 sta vlagatelja podala mnenje v zvezi s predlogom naročnika. V njem navajata, da je naročnik podal predlog, ki se nanaša na zahtevek za revizijo z dne 09.07.2004, o katerem pa je Državna revizijska komisija že odločila in predlogu ni ugodila; zaradi navedenega o predlogu ne more odločati ponovno, zaradi česar naj ga zavrže.
    Ne glede na to pa vlagatelja podajata tudi mnenje o predlogu za nesuspenzivnost zahtevka za revizijo z dne 09.09.2004, v kolikor se naročnik sklicuje na napačni zahtevek za revizijo. V zvezi s tem vlagatelja najprej navajata odločitve Državne revizijske komisije o predhodno podanih predlogih za nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa oporekata naročnikovi argumentaciji javnega interesa za dokončanje skladišča Ortnek. V zvezi s tem navajata, da se direktive EU ne uporabljajo direktno, temveč se z njimi le nalaga, kako morajo države članice urediti področje. Obvezujoč je predpis, ki določa rezerve v Republiki Sloveniji, tega pa naročnik ne navaja. Naročnik se ne more sklicevati direktno na direktive. Slednji poleg tega ni predložil nobenih dokazov o sedanjih kapacitetah rezervoarjev, vlagatelja pa izkazujeta tudi nesklepčnost naročnikovih navedb. Kredibilnost Republike Slovenije po njunem mnenju ne bo nič manjša ali večja, če bo rezervoar zgrajen ali ne do leta 2005, ker naročnik pogojev direktive itak ne bo mogel doseči. Vlagatelja prerekata tudi trditve naročnika, da mu bo nastala škoda, ker za to ni predložil dokazov in so trditve netočne; rezervoar v Ortneku, ki je bil zgrajen pred tremi leti, je bil napolnjen šele pred tremi tedni. Držijo trditve naročnika, da je prišlo do podražitve jekla, vendar je razlog za tako dolg postopek v tem, da naročnik prefereira izbranega ponudnika in v primeru, če slednji ni izbran, razveljavi postopek. Če bo predlogu naročnika ugodeno, bodo kršena temeljna načela javnega naročanja, načelo enakopravnosti ponudnikov in načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Vlagatelja dalje navajata, da trditev, da je vlagatelj vselej vlagal zahtevke zadnji dan, ne drži; vlagatelja postopka ne zavlačujeta. Ponudniki bodo morali izvesti dela do 01.09.2005 tudi, če bo pogodba sklenjena šele 27.12.2004, zaradi česar se zaradi naročnikovega predloga rok dokončanja del ne bo prav nič skrajšal. Naročnik je pripravljen plačati tudi odškodnino, le da bi bil izbran preferirani ponudnik, s tem pa še povečati vrednost izvedbe del, kar je v nasprotju z načelom gospodarnosti. Naročnik ni dokazal, da je javni interes za izvedbo postopka javnega naročila večji, kot bi bile škodljive posledice zadržanja postopka; vlagatelju bi namreč nastala velika škoda, ki bi jo uveljavljal v odškodninskem postopku. Vendar vlagatelj meni, da je glede na namen oddaje javnih naročil pomembnejše, da se postopek izvede zakonito, kar je v predvolilnem času tudi predmet številnih razprav, kot pa odškodnina, ki bi jo uveljavlja v odškodninskem postopku. Naročnik se boji, da bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razlogov navedenih v zahtevku za revizijo, zato želi vlagatelja izigrati s podajo predloga po drugem odstavku 11. člena ZRPJN.

    Dne 21.09.2004 je naročnik podal vlogo "Dostava mnenja vlagatelja o predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila." V njej opozarja, da so navedbe o preferiranju izbranega ponudnika neresnične in žaljive, ostale navedbe pa neutemeljene. Naročnik pojasnjuje, da Državna revizijska komisija o zahtevi za nesuspenzivnost v tem postopku še ni odločala, obrazlaga pa tudi navedbe glede uporabe direktiv EU. Naročnik ponovno utemeljuje tudi nastanek škode, ki mu nastaja zaradi zavlačevanja, in prereka izračune vlagateljev. Naročnik navaja tudi, da kasnejša oddaja javnega naročila pomeni kasnejše dokončanje del, s tem pa povečanje škode naročnika, s čemer odgovarja na s tem povezane navedbe vlagateljev, ki jih prereka.

    Istega dne, torej dne 21.09.2004, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval tudi dopis, št. 535-121/bs-dg, v katerem navaja, da ima z Zavodom RS za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov sklenjeno skladiščno pogodbo, ki določa pričetek polnjenja rezervoarskega prostora- Ortnek- II. faza s 15.05.2005. Neizpolnitev te pogodbe lahko naročniku, glede na pogodbena določila, povzroči veliko gospodarsko škodo. Nabava naftnih derivatov, ki se bodo skladiščili v skladišču Ortenk, je obveznost RS, da skladno z direktivami EU in Zakonom o blagovnih rezervah v letu 2005 oblikuje 90- dnevne obvezne rezerve naftnih derivatov. Zaradi navedenega naročnik naproša za pospešeno obravnavo vložene revizije.


    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot kandidata, ki sta podala svojo (skupno) ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da "vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisijeâ??" V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija (lahko) na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročilaâ??"

    Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

    Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru uvodoma ugotavlja, da je naročnik na prvi strani podanega predloga navedel, da predlog podaja v zvezi z zahtevkom za revizijo vlagateljev z dne 09.07.2004. V zvezi s tem vlagatelja v podanem mnenju predlagata, da se naročnikov predlog zavrže, ker je v tej zadevi Državna revizijska komisija že meritorno odločila. Državna revizijska z vpogledom v naročnikov predlog ugotavlja, da se ta vsebinsko v celoti nanaša na zahtevek za revizijo, ki je bil s strani vlagateljev podan dne 09.09.2004, iz česar izhaja, da je bil zapis na prvi strani naročnikovega predloga podan v očitni pomoti. Skladno z zapisanim Državna revizijska komisija ni ugodila predlogu vlagateljev za zavrženje predloga naročnika, podanega na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN.

    Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovim predlogom ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se kaže v cilju zagotovitve gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Ne glede na zapisano pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati z argumentacijo naročnika po njegovem predlogu, ko ta navaja, da interes vlagatelja za suspenzivnost ni utemeljen, ker je prvi izmed vlagateljev pripomogel k zamudi oddaje predmetnega javnega naročila ne zgolj z vlaganjem zahtevkov za revizijo, ampak tudi s tem, da je svoje procesne pravice zmeraj uveljavljal zadnji dan roka. Državna revizijska komisija se v vsebino, potek in odločitve predhodnih revizijskih postopkov v zadevi oddaje predmetnega javnega naročila ne spušča, ker neposredno sklicevanje na njih v predmetnem postopku ni mogoče. Ne glede na to pa navaja, da dejstva vlagateljeve uporabe edinega pravnega sredstva, s katerim lahko preprečuje morebitno nezakonito ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila, v rokih, kot jih določa zakon, v argument nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo ni mogoče upoštevati. Državna revizijska komisija tudi ne sprejema argumentacije naročnika, da peti odstavek 23. člena ZRPJN, ki določa, da je "po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo (je) sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti", predstavlja zadostno zaščito vlagateljev, v smislu zakonskega varovanja njunih interesov za povrnitev škode, kar naročnik navaja v izkaz neutemeljenosti interesa vlagateljev za suspenzivnost zahtevka za revizijo. Upoštevanje stališča naročnika bi pomenilo, da je načelo suspenzivnosti revizijskih zahtevkov nepotrebno, saj predstavlja odškodnina, ki jo ima možnost uveljavljati vlagatelj, ki mu javno naročilo navkljub uspehu z revizijskim zahtevkom in morebitni ugodnosti ponudbe ni bilo dodeljeno, enakovreden nadomestek dodeljenemu javnemu naročilu, kar pa nikakor ne more držati. Povsem jasno je tudi, da bi upoštevanje stališča naročnika pomenilo prosto pot in dopustitev realizacije morebitnih nezakonitih oddaj javnih naročil, v zvezi s katerimi bi lahko neizbrani vlagatelji, ki bi jim naročilo sicer morda moralo biti dodeljeno, v dolgotrajnih in po uspehu negotovih pravdnih sporih lahko uveljavljali zgolj odškodnino. Takšnih argumentov naročnika Državna revizijska komisija ne sprejema. Državna revizijska komisija dalje pritrjuje navedbam vlagateljev v zvezi veljavnostjo ponudb kandidatov in rokom za dokončanje del po javnem naročilu. Meritorna odločitev v zadevi, ki jo je Državna revizijska komisija dolžna posredovati v kratkem zakonskem roku, roka za dokončanje del ne more niti skrajšati niti podaljšati.

    Državna revizijska komisija v postopku presoje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila zaključuje, da je zadržanje postopka oddaje javnega naročila do meritorne odločitve upravičeno, saj javni interes zaradi zadržanja ne bo bistveno oškodovan oz. so potencialne škodljive posledice nezadržanja bistveno večje.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost revizijskih navedb vlagateljev.

    V točkah I in II revizijskih navedb vlagatelja argumentirata njuno aktivno legitimiranost za vložitev revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija aktivno legitimiranost vlagateljema priznava. Ker v navedenih točkah vlagatelja sicer opisujeta potek že zaključenih faz oddaje javnega naročila in revizijskih postopkov, ki v predmetnem postopku neposredno ne morejo biti upoštevani, se Državna revizijska komisija do s tem povezanih navedb ne opredeljuje. Enako velja tudi za točko VI revizijskih navedb vlagateljev, saj tudi v tej vlagatelja ponovno opisujeta potek že zaključenih faz oddaje javnega naročila in revizijskih postopkov, ki so za predmetno zadevo irelevantni.

    Ob presoji revizijskih navedb pod točko III zahtevka vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te utemeljene.

    V zvezi s točko 4.2.a navedb Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da vlagatelj v obrazec ponudbe (4- poglavje/obrazec-2) ni navedel sprememb in dopolnitev pod št. 535-97/bs-dg, 535-98/bs-dg ter 535-103/bs-dg. Vendar pa Državna revizijska komisija obenem pritrjuje mnenju vlagateljev, da naročnik na obrazcu ponudbe ni predvidel zadostnega prostora za vpis vseh sprememb razpisne dokumentacije, saj predvideno polje omogoča le vpis zadnje od sprememb, nikakor pa ne vseh zahtevanih oznak dokumentov, s katerimi se je spreminjala razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da sta vlagatelja obrazec ponudbe podpisala dne 19.07.2004, s čemer sta potrdila svojo seznanjenost in strinjanje z vsebino in vsemi dotedanjimi spremembami razpisne dokumentacije, tako pa tudi s spremembama pod oznako 535-97/bs-dg, z dne 04.06.2004, ter oznako 535-98/bs-dg, z dne 22.06.2004.
    V zvezi z dokumentom pod oznako 535-103/bs-dg, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljema pod navedeno oznako dokumenta posredoval vsebinsko različen dokument, kot ga je posredoval izbranemu in neizbranemu ponudniku. Medtem ko je bil slednjima pod oznako 535-103/bs-dg posredovan dokument, ki je po posameznih postavkah opredeljeval spremembe razpisne dokumentacije, do katerih je prišlo kot posledica delne ugoditve revizijskemu zahtevku s sklepom naročnika pod oznako 535-102/bs-dg, je bil vlagatelju z dopisom pod oznako 535-103/bs-dg posredovan dopis z naslednjo vsebino: "V prilogi Vam pošiljamo sklep o odločitvi v zvezi z vašim zahtevkom za revizijo". Temu je bil dodan še poziv po prvem odstavku 17. člena ZRPJN, dopisu pa priložen sklep naročnika pod oznako 535-102/bs-dg. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljema, ki opozarjata na nedopustnost takšnega ravnanja, saj je skladno z določili 7. člena ZJN-1 naročnik dolžan zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, zavezan pa je tudi k zagotavljanju transparentnosti postopka. Ne glede na zapisano Državna revizijska komisija ob presoji pomena nesporno storjene kršitve na pravilnost postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da kršitev ni privedla do relevantnega oškodovanja pravic vlagateljev, saj sta bila slednja, s posredovanjem naročnikovega sklepa, št. 535-102/bs-dg, v enaki meri kot izbrani in neizbrani ponudnik seznanjena s spremembami razpisne dokumentacije. Ob podanem stališču pa Državna revizijska komisija obenem pritrjuje revizijskim navedbam vlagateljev, ki navajata, da naročnik od njiju ni upravičen zahtevati uvrstitve dokumenta z oznako 535-103/bs-dg med spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije na dokumentu "obrazec ponudbe", saj navedeni dokument, sam po sebi, sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije ne vsebuje.
    V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ni bila izpolnjena na način, kot je to pričakoval naročnik, pri čemer pa so razlogi za to zlasti na strani naročnika, zaradi česar očitana pomanjkljivost ne more iti v škodo vlagateljema.

    Državna revizijska komisija kot utemeljene ocenjuje tudi revizijske navedbe vlagateljev, ki se nanašajo na točke 4.2.b), 4.2.c), 4.2.d) ter 4.2.e) naročnikovega Sklepa o oddaji naročila. Iz določil drugega odstavka V. člena Navodila namreč izhaja: "Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti priloženo v originalu. Listine, ki jih izda kandidat, pa morajo biti žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe, kjer je to zahtevano." Določila tretjega odstavka V. člena Navodila pa določajo: "Listine pod točkami 3., 4., 5., 6., 7.b) in c), 8., 12. in 13. tega člena morajo biti žigosane in podpisane s strani kandidata na vsaki strani." Po pregledu dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vse sporne listine ustrezno žigosane in podpisane s strani kandidata na vseh zahtevanih mestih. Ravno tako so listine, kjer se to posebej zahteva, žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe. Iz določil drugega in tretjega odstavka V. člena Navodila namreč ne izhaja utemeljitev v Sklepu o oddaji naročila izražene zahteve naročnika, da mora sporne listine na vsaki strani podpisati subjektivno identificirana pooblaščena oseba kandidata. Zaradi navedenega takšne zahteve vlagateljema ni bilo potrebno izpolniti, njunim revizijskim navedbam, s katerimi izpodbijata pravilnost odločitve v naročnikovem Sklepu o oddaji naročila, pa je v tem delu potrebno pritrditi.

    Državna revizijska komisija kot utemeljene ocenjuje tudi revizijske navedbe vlagateljev, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe vlagateljev zaradi nepredložitve Poročila pooblaščenega revizorja za drugega vlagatelja (GP "Mostogradnja" a.d.), saj gre to pripisati razlogom na strani naročnika, kot to sledi v nadaljevanju.
    Naročnik je na temelju Odredbe v 16. točki V. člena Navodila podal zahtevo, da mora kandidat predložiti "poročilo pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Poročilo ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe." Odredba je neposredno zavezujoča le za naročnika, kot proračunskega uporabnika, zato se glede presoje izpolnjevanja postavljenega pogoja za kandidata ne more uporabljati, temveč se uporabljajo določila ZJN-1.
    Iz četrtega odstavka 47. člena ZJN-1 izhaja, da se "pri skupnih ponudbah (se) izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji." Naročnikove zahteve po predložitvi poročila pooblaščenega revizorja ni mogoče presojati po 42. členu ZJN-1, kot to napačno meni naročnik, temveč po določilih 42.a člena ZJN-1, ki ureja ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti.
    Skladno z navedenim, in določili citiranega četrtega odstavka 47. člena ZJN-1, se izpolnjevanje postavljenega pogoja naročnika presoja za vse soponudnike (v konkretni zadevi za oba sokandidata) skupaj, naročnikova dolžnost, ki izhaja iz tega, pa je, da način ugotavljanja sposobnosti kandidatov določi v razpisni dokumentaciji. Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da v le-tej naročnik ni posebej določil, da zahteva predložitev poročila pooblaščenega revizorja od vsakega od soponudnikov. Ker naročnik takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni podal, je potrebno izpolnjevanje postavljene zahteve po predložitvi revizijskega poročila presojati na podlagi zakonskih določil, ki pa, kot navedeno, ne zahtevajo, da bi izpolnjevanje postavljenih pogojev po 42.a členu izkazoval vsak od soponudnikov. Skladno s tem je potrebno pritrditi revizijskim navedbam vlagateljev, ki navajata, da nista bila dolžna predložiti poročila pooblaščenega revizorja tudi za drugega vlagatelja (GP "Mostogradnja" a.d.), temveč sta pogojem javnega razpisa zadostila že s tem, da je poročilo predložil prvi vlagatelj (IMP d.d.).
    Odločitev naročnika, ki je ponudbo vlagateljev iz razloga nepredložitve poročila pooblaščenega revizorja tudi za soponudnika (drugega vlagatelja) označil kot nepravilno, je tako napačna.

    Državna revizijska komisija v povzetku zgornjih ugotovitev ugotavlja, da je naročnik ravnal napačno, ko je ponudbo vlagateljev revizijskega zahtevka s Sklepom o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, z dne 31.08.2004, označil kot nepravilno, saj s Sklepom očitane pomanjkljivosti ponudbe vlagateljev dejansko niso podane.

    Navedeno predstavlja razlog za razveljavitev odločitve v naročnikovem Sklepu o oddaji naročila, št. 535-113/bs-dg, z dne 31.08.2004, tako pa tudi zahtevo po ponovni presoji podanih ponudb.

    Državna revizijska komisija je iz navedenih razlogov v nadaljevanju presojala le revizijske navedbe vlagateljev, ki bi, če bi se izkazale za utemeljene, lahko zahtevale razveljavitev celotne druge faze oddaje javnega naročila, presojo preostalih revizijskih navedb vlagateljev pa Državna revizijska komisija v ponovljenem postopku, skladno z določili tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, nalaga naročniku.

    V zvezi z revizijskimi navedbami glede vlagateljevega vpogleda v listine izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te za zadevo brezpredmetne, saj je bil pooblaščenki vlagateljev vpogled v listine izbranega ponudnika omogočen. Ne glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo pooblaščenki vlagateljev obvestilo o dovolitvi vpogleda v spis št. 535-114/bs-dg prvič poslano dne 03.09.2004, s priporočeno pošto, kar je razvidno iz povratnice, ki izkazuje tudi vročitev obvestila na dan 06.09.2004, ponovno pa tudi dne 06.09.2004, ko je bilo obvestilo pooblaščenki poslano po faksu.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z revizijskimi navedbami vlagateljev, ki se nanašajo na morebitne nepravilnosti pri postopku odpiranja ponudb oz. na sporni dokument z oznako 219/2004 ft, z dne 23.08.2004, s katerim je izbrani ponudnik ponudil komercialni popust v višini 10%, opravila odprtje in pregled kopije ponudbe izbranega ponudnika, posredovane Državni revizijski komisiji na temelju 55.c člena ZJN-1. Kopija ponudbe je bila Državni revizijski komisiji posredovana dne 23.08.2004, ob 08.42 uri, torej pred iztekom roka za oddajo ponudb. Ob pregledu kopije ponudbe izbranega ponudnika je bilo ugotovljeno, da je ta sestavljena iz dveh delov, od katerih je vsak del vstavljen v svoji mapi ter v celoti vezan z vrvico in pečaten. Drugi del ponudbe je v celoti označen z oznako "poslovna skrivnost". Prvi dokument v prvem delu ponudbe, označen z znakom 219/2004 ft, z dne 23.08.2004, je na mestu vpetja nepoškodovan in z vrvico ter pečatom vezan z ostalimi dokumenti tega dela ponudbe. Dokument predstavlja identično kopijo spornega dokumenta, s katerim vlagatelj nudi 10% popust, in v zvezi s katerim vlagatelja navajata domnevne nepravilnosti.

    Državna revizijska komisija na temelju pregleda kopije ponudbe izbranega vlagatelja ugotavlja, da sporni dokument ni bil naknadno vstavljen med ponudbo, kot to očitata vlagatelja, ravno tako pa se v kopiji ponudbe ne nahajajo dokumenti, na podlagi katerih bi izbrani ponudnik nudil višje ali nižje popuste od tistega na spornem dokumentu. S tem povezane navedbe vlagateljev so zato neutemeljene.

    Državna revizijska komisija pa v zvezi s tem delom revizijskih navedb vlagateljev, ne glede na zgornja izvajanja, opozarja na napačno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je v tretjem odstavku X. člena Navodila namreč zapisal: "Zaželeno je, da so ponudbe zvezane z vrvico tako, da listov ni mogoče odstraniti brez poškodbe le-teh. Ponudbo, ki ne bo povezana na navedeni način, bo povezal naročnik ob odpiranju ponudb." Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je dokument v ponudbi izbranega ponudnika, označen z znakom 219/2004 ft, z dne 23.08.2004, na mestu vpetja poškodovan, lepljen z lepilnim trakom in z vrvico vpet le na enem od obeh predvidenih mest. Državni revizijski komisiji sicer ni znano ali je bil navedeni dokument v poškodovani obliki vsebovan že v podani ponudbi ali pa je do poškodbe navedenega dokumenta prišlo kasneje, torej med ali po odpiranju ponudb; načelo transparentnosti postopka oddaje javnih naročil pa zahteva, da bi naročnik ponudbo, če je bila nepravilno zvezana že ob prejemu, moral zvezati sam, tako kot je to predvidel v Navodilu. Če je bil dokument poškodovan med ali po odpiranju ponudb, pa bi naročnik o tem moral napraviti ustrezen uradni zaznamek. Tega naročnik ni storil, s čemer je ravnal napačno. Državna revizijska ob tem sicer ugotavlja, da ugotovljena kršitev sama po sebi ni vplivala na zakonitost postopka oddaje javnega naročila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


    Odločitev o stroških postopka temelji na 22. členu ZRPJN.

    Naročnik je v postopek priglasil strošek 200 tč po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za sestanek s stranko, 200 tč za pregled dokumentacije, 3000 tč za sestavo predloga po drugem odstavku 11. člena ZRPJN (z vlogo z dne 21.09.2004 spremenjeno na 1.000 tč) ter 2% materialnih stroškov, vse povečano za DDV. Naknadno je naročnik priglasil še strošek 1.000 tč za vlogo "Dostava mnenja vlagatelja o predlogu naročnika...", povečano za 20% DDV.

    Ker naročnik s predlogom, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila ni uspel, revizijskemu zahtevku vlagateljev pa je bilo v celoti ugodeno, naročnik do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen, zato Državna revizijska komisija njegov zahtevek zavrača.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3 izreka tega sklepa


    Vlagatelja sta v postopek priglasila strošek sestave zahteve za revizijo v višini 3.000 tč po Odvetniški tarifi, povečano za 10% v skladu z 9. členom Odvetniške tarife, zaradi zastopanja več strank, ter materialne stroške v višini 1%. Vlagatelja sta priglasila tudi stroške plačila takse v višini 200.000,00 SIT, vse skupaj povečano za 20% DDV. Na temelju Obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo sta vlagatelja priglasila strošek vloge v višini 50 tč ter PTT stroške v znesku 3.000,00 SIT, vse povečano za 20% DDV. Dne 20.09.2004 sta vlagatelja priglasila še stroške v višini 3.300 tč za mnenje v zvezi s predlogom naročnika po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

    Državna revizijska komisija priznava priglašene stroške vlagateljev, kakor sledi:

    - za zahtevek za revizijo (upoštevaje povečanje za 10%) 2.200 tč + DDV (namesto priglašenih 3.300 tč+ DDV), ob vrednosti ene točke 110,00 SIT tako 242.000,00 SIT+ DDV, skupaj 290.400,00 SIT;
    - za obvestilo o nadaljevanju postopka 50 tč+ DDV, ob vrednosti ene točke 110,00 SIT tako 5.500,00 SIT + DDV, skupaj 6.600,00 SIT;
    - za mnenje vlagatelja v zvezi s predlogom naročnika po drugem odst. 11. člena ZRPJN (upoštevaje povečanje za 10%) 55 tč (namesto priglašenih 3.300 tč), ob vrednosti ene točke 110,00 SIT tako 6.050,00 SIT+ DDV, skupaj 7.260,00 SIT;
    - priglašene materialne stroške v višini 1% od vrednosti 2.200 tč ter 2% od vrednosti 105 tč, skupno 24 tč+ DDV, ob vrednosti ene točke 110,00 SIT tako 2.640,00 SIT + DDV, skupaj 3.168,00 SIT
    - za plačano takso 200.000,00 SIT.

    Naročnik je dolžan revizijske stroške v višini 507.428,00 SIT vlagateljema povrniti v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

    V presežku je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za povrnitev revizijskih stroškov zavrnila.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4 izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    V Ljubljani, 29.09.2004

    dr. Aleksij Mužina
    član Državne revizijske komisije




    Vročiti:
    - Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska 106, Ljubljana,
    - odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana,
    - IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana in Gradjevinsko preduzeÄ"e "Mostogradnja" akcionarsko društvo, VlajkoviÄ"eva 19a, Beograd, po odvetnici Ili Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

    Natisni stran