018-218/04 RTV Slovenija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zamenjavo OHPK naprav, ki ga je vložilo podjetje IMP inženiring, montaža, proizvodnja d.d., Dunajska 7, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.09.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.04.2004 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila za zamenjavo OHPK naprav. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 35/04, z dne 09.04.2004, pod številko objave Ob-8994/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.06.2004, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je z dokumentom odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, ponudnike obvestil, da je prejel štiri nepravilne in eno neprimerno ponudbo, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), da bi lahko izbral najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je dne 30.06.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil materialno pravo, ko je ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna. V odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, je navedeno, da je vlagateljevi ponudbi v predračunu v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavkah 1 in 2 prečrtana navedba zahtevane opreme, zato iz predračuna ni razvidno, za katero vrsto opreme je vlagatelj podal ceno. Vlagatelj navaja, da je v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavki 1 in 2 najprej res pomotoma prečrtal nekatere alinee, vendar je svojo napako popravil s tem, da je to odkljukal in se poleg podpisal, kar je uveljavljeni način za popravljanje napak. Da je ta trditev točna, izhaja tudi iz priloženega prospekta Hladilni agregat McQuay tip EKOPLUS 120.2 XE, ki je priložen ponudbi, kot to zahteva razpisna dokumentacija. Glede na navedeno je nepravilna ugotovitev naročnika, da iz predračuna vlagateljeve ponudbe ni razvidno za katero vrsto opreme je podana cena. Iz ponudbe in prospekta je točno razvidno, da je ponujena zahtevana oprema. Vlagatelj nadaljuje, da v kolikor je imel naročnik kakšen dvom ima v skladu s 54. členom ZJN-1 možnost zahtevati pojasnilo dokumentov, ki jih je vlagatelj že predložil. Možnost zahteve za dodatna pojasnila je v postopku oddaje javnega naročila utemeljena z vidika dejanske vsebine ponudbe (ponudnikove volje), čeprav je že iz predloženih listin dovolj jasno razvidno, kaj je vlagateljeva volja. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da je njegova ponudba pravilna, zato bi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila moral izbrati njega kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je z dokumentom odločitev o zahtevku za revizijo, z dne 15.07.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so v vlagateljevi ponudbi v poglavju 3.4. Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode, v postavkah 1 in 2 prečrtane navedbe zahtevane opreme, ob tem pa je dodan vlagateljev podpis. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 77. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, v nadaljnjem besedilu: ZUP) ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna. Prvi odstavek 77. člena ZUP je namreč naslednji: "Zapisnik mora biti sestavljen pravilno; v njem se ne sme nič izbrisati. Mesta, ki so bila do sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostati čitljiva; overi jih s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanja postopka." Naročnik nadaljuje, da zaradi navedenega od vlagatelja ni zahteval dodatnih pojasnil v skladu s 54. členom ZJN-1. Naročnik nadaljuje, da tudi v primeru, če bi bila vlagateljeva ponudba pravilna le-ta v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagateljeva ponudba je poleg tega, da je nepravilna tudi nesprejemljiva. Ocenjena vrednost javnega naročila za vse tri sklope skupaj znaša 139.000.000,00 SIT medtem, ko ponudbena cena vlagateljeve ponudbe za vse tri sklope skupaj znaša 221.462.005,20 SIT. Ponujene cene vlagatelja po sklopih presegajo ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih, zaradi česar je njegova ponudba nesprejemljiva.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.07.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu ponovno navaja, da je v predračunu pomotoma prečrtal nekatere alinee, vendar je napako popravil s tem, da je prečrtane zadeve odkljukal in se poleg podpisal. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da se pri tem uporabljajo določbe ZUP. Prav tako ne drži naročnikova trditev, da vlagatelj ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, saj je za sklopa B in C ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj nadaljuje, da v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, naročnik ni ugotovil, da bi bila njegova ponudba tudi nesprejemljiva. Poleg tega pa je naročnik ocenjeno vrednost za vse tri sklope povečal na 203.000.000,00 SIT (povabilo k postopku s pogajanji, z dne 02.07.2004). Vlagatelj zaključuje, da je glede na navedeno njegova ponudba pravilna in sprejemljiva in zato v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 20.07.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu med drugim tudi navaja, da je predvidena gradnja za naročnika pomembna zadeva, zato je v skladu z ZJN-1 pričel nov postopek oddaje javnega naročila. Narava predvidene gradnje zahteva le določene termine, ko se lahko izvede, zato naročnik prosi za čim hitrejšo odločitev Državne revizijske komisije. V kolikor ni zakonskih omejitev za izvedbo postopka s pogajanji, naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme sklep v katerem naj naročniku omogoči nadaljevanje postopka s pogajanji, saj v predhodnem odprtem postopku ni dobil pravilne in sprejemljive ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija s sklepom, 018-165/04-25-1392, z dne 02.08.2004, ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, ki je razvidna iz dokumenta odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004. V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija navedla, da je po pregledu ponudbe vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil predračun na kopiji projektantskih popisov, sam predračun pa vsebuje podrobnejšo členitev cene, glede na popis materiala, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Iz vlagateljevega predračuna je nadalje razvidno, da je v poglavju 3.4. "Hladilna centrala in glavni razvodi hladne vode" prečrtal nekatere alinee pri postavkah 1 in 2, namesto teh zapisal drugačno vsebino, ki jo je zatem odstranil s korektorjem pisave, odkljukal prvotno vsebino alinej in se ob le-teh tudi podpisal. S tem je vlagatelj potrdil prvotno vsebino spornih alinej pri postavkah 1 in 2 točke 3.4. predračuna in je torej ponudil opremo, ki je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da je bila naročnikova odločitev, da se ponudba vlagatelja iz prej navedenih razlogov zavrne kot nepravilna, sprejeta v nasprotju z določili ZJN-1.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi sledila tudi vlagateljevi navedbi v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.07.2004, da naročnik nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe ni ugotovil v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, ampak je le-to zatrjeval šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 15.07.2004. Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb naročnik ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (76. člen ZJN-1), ugotovitve pa poda v odločitvi o oddaji naročila, ki mora vsebovati ugotovitve in biti obrazložena (78. člen ZJN-1). Ponudnik se torej iz naročnikove odločitve o oddaji naročila seznani z razlogi za morebitno zavrnitev njegove ponudbe in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe. Zoper navedeno naročnikovo odločitev (za katero je podal razloge v odločitvi o oddaji naročila) pa je ponudniku zagotovljeno pravno varstvo na podlagi določb ZRPJN. Glede na navedeno naročniku ni dopuščeno, da v revizijskem postopku ugotavlja dodatno dejansko stanje glede zadev, ki se nanašajo na fazo ocenjevanja in pregleda ponudb, saj bi to pomenilo omejevanje pravnega varstva ponudnikov zoper naročnikove odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni presojala naročnikovih navedb, ki se nanašajo na nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je s sklepom, z dne 16.08.2004, delno razveljavil odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ki je bila navedena v dokumentu, z dne 17.06.2004 in sicer v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo. Naročnik je po ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je le-ta pravilna, vendar nesprejemljiva, ker presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Vsa ostala določila iz odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, so ostala nespremenjena, zato naročnik ponovno ugotavlja, da skladno z določili 76. člena ZJN-1 ne more izbrati najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je dne 26.08.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik kršil materialno pravo, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva. Državna revizijska komisija je namreč s sklepom, 018-165/04-25-1392, z dne 02.08.2004, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj dodaja, da je v obrazložitvi njenega sklepa navedeno, da naročnik nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe ni ugotovil v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, temveč šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 30.06.2004. Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb naročnik ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Takrat naročnik nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe ni ugotovil, zato le-ta ni nesprejemljiva, saj je postopek pregleda in ocenjevanja ponudba naročnik že zaključil. Tudi v primeru, če bi naročnik lahko ponovno presojal vlagateljevo ponudbo ta ni nesprejemljiva, saj je naročnik povečal ocenjeno vrednost naročila na 203.000.000,00 SIT. Tako je iz povabila k postopku s pogajanji za zamenjavo OHPK naprav, z dne 02.07.2004, razvidno, da je ocenjena vrednost javnega naročila z vključenim davkom na dodano vrednost 203.000.000,00 SIT, skupna ponudbena vrednost vlagateljeve ponudbe pa je 221.462.005,20 SIT, kar bistveno ne presega ocenjene vrednosti. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil najvišje vrednosti naročila, temveč je v razpisu navedena le ocenjena vrednost naročila. Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, se razveljavi naročnikov sklep o delni razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 16.08.2004, da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in sprejemljiva, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika ter da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški.

Naročnik je z dokumentom odločitev o zahtevku za revizijo, z dne 07.09.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-165/04-25-1392, z dne 02.08.2004, razveljavila odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik je zato ponovno pregledal vlagateljevo ponudbo in ugotovil, da je ta sicer pravilna, vendar nesprejemljiva, saj presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Ponudbene vrednosti pri vseh treh sklopih presegajo ocenjene vrednosti pri posameznih sklopih. V skladu s 4. členom Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04; v nadaljevanju: Pravilnik) je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Pri predmetnem javnem naročilu je imel naročnik zagotovljena le sredstva v višini ocenjene vrednosti javnega naročila. Naročnik nadaljuje, da je po odločitvi Državne revizijske komisije razveljavil svojo prvotno odločitev v tistem delu, ki opredeljuje vlagateljevo ponudbo. Naročnik nadaljuje, da je dne 02.07.2004 poslal vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo za predmetno javno naročilo vabilo za pogajanja po postopku s pogajanji s predhodno objavo, saj so bila naknadno zagotovljena dodatna sredstva v letu 2005. Zaradi zagotovitve enakopravnosti ponudnikov je naročnik pričel z novim postopkom javnega naročila ter povabil vse ponudnike k postopku s pogajanji.

Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 14.09.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje neutemeljenost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot nesprejemljive, zato je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem ko je zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo, ravnal v skladu z določbami ZJN-1.

Glede navedbe vlagatelja, da že zgolj zaradi dejstva, ker naročnik nesprejemljivosti njegove ponudbe ni ugotovil v odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 17.06.2004, le-ta ni nesprejemljiva, ker je postopek pregleda in ocenjevanja ponudb že zaključen, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je s sklepom, 018-165/04-25-1392, z dne 02.08.2004, odločila v mejah vloženega zahtevka, torej o pravilnosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na skladnost predračuna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V navedenem sklepu je Državna revizijska komisija tudi navedla, da pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb naročnik ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (76. člen ZJN-1), ugotovitve pa poda v odločitvi o oddaji naročila, ki mora vsebovati ugotovitve in biti obrazložena (78. člen ZJN-1). S tem je zoper navedeno naročnikovo odločitev (za katero je podal razloge v odločitvi o oddaji naročila) ponudniku zagotovljeno pravno varstvo na podlagi določb ZRPJN. Z razveljavitvijo naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, z dne 17.06.2004, je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila torej vrnjen v fazo ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb. Pri tem pa ne gre izključiti možnosti, da bi lahko naročnik ob ponovni izvedbi pregleda in ocenjevanja ponudb, kot nesprejemljivo zavrnil katero izmed ponudb,ki je bila prvotno spoznana za nepravilno, pa prav tako ne bi izpolnjevala vseh zahtev 4. člena Pravilnika. Zaradi navedenega je imel naročnik ob ponovnem pregledu pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb možnost popraviti morebitne napake iz predhodne faze pregleda in ocenjevanja ponudb, tudi tiste, ki niso bile zatrjevane v zahtevku za revizijo, z dne 30.06.2004. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre v civilnem in upravnem pravu tudi po praksi ustavnega sodišča pravilo prepovedi "reformatio in peius" pojmovati drugače kot v kazenskem pravu. V tej zvezi je potrebno presojati to pravilo skozi morebitno poslabšanje pravnega položaja, ki pa v predmetnem primeru po svoji naravi ni spremenjen. Državna revizijska komisija je spremembo pravnega položaja presojala z vidika vlagateljevih upravičenj v postopku oddaje javnega naročila in možnosti za pridobitev posla. Državna revizijska komisija v tem okviru tudi opozarja na določilo 77. člena ZJN-1, ki predvideva, da ima naročnik možnost zavrniti vse ponudbe in kot takšno pomeni aplikacijo neobstoja kontrahirne dolžnosti na institut javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala pravilnost naročnikove odločitve o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe. ZJN-1 v poglavju 2.12. (Oddaja naročila), v drugem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) naročnika zavezuje, da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nesprejemljive ponudbe zavrniti. Pojem nesprejemljive ponudbe je definiran v 4. členu Pravilnika, kjer je določeno, da je "nesprejemljiva ponudba" tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določi naročnik v razpisni dokumentaciji, ali ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, ali je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno. Element, na podlagi katerega je v skladu s predpisi o javnem naročanju potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)sprejemljiva, je torej tudi dejstvo, da ponudbena cena (ne) presega višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. V obravnavanem primeru naročnik izločitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive utemeljuje s tem, da ta presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Ponudbene cene v vlagateljevi ponudbi namreč pri vseh treh sklopih presegajo ocenjene vrednosti pri posameznih sklopih, ki so bile opredeljene v razpisni dokumentaciji. Za sklop A zanaša vlagateljeva ponudbena cena 73.775.924,40 SIT medtem, ko znaša ocenjena vrednost 40.000.000,00 SIT, za sklop B znaša vlagateljeva ponudbena cena 84.758.762,40 SIT medtem, ko zanaša ocenjena vrednost 40.000.000,00 SIT ter za sklop C znaša vlagateljeva ponudbena cena 62.927.318,40 SIT medtem, ko zanaša ocenjena vrednost 59.000.000,00 SIT. Vlagateljeva ponudbena cena za vse tri sklope torej za 59,3% presega ocenjeno vrednost javnega naročila. Glede na dejstvo, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imel zagotovljena le sredstva v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, kar izhaja iz razpisnih dokumentov (predlog za začetek postopka javnega naročila, z dne 10.03.2004, evidenčni list investicije, št. 3898, z dne 08.03.2004, evidenčni list investicije, št. 3899, z dne 05.03.2004, sklep o pričetku oddaje javnega naročila, z dne 02.04.2004), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri tem, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nesprejemljivo ni kršil določil ZJN-1. Navedene ugotovitve ne spremeni niti dejstvo, da je naročnik v povabilu k postopku s pogajanji na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 navedel novo višjo ocenjeno vrednost javnega naročila, saj gre za (nov) postopek, ki se lahko izvede šele potem, ko naročnik v odprtem ali omejenem postopku ni pridobil nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1 in Pravilnika, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT, stroškov odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je zahteval povračilo 50 točk za vlogo, 2.200,00 SIT materialnih stroškov, vse povečano za 20% davek na dodano vrednost. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.09.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Radiotelevizija Slovenija, Javni zavod, Kolodvorska 2, Ljubljana
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran