Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-211/04 Energetika Ljubljana d.o.o.

    Številka: 018-211/04-22-1727
    Datum sprejema: 23. 9. 2004

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in vgradnjo stenskega prikazovalnika za center za vodenje naročnika ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Iskra Sistemi, Avtomatizacija procesov, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.09.2004

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 12.02.2004 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, št. PDO-05/04, za dobavo in vgradnjo stenskega prikazovalnika za center za vodenje naročnika ter v Uradnem listu RS, št. 20-21/04, z dne 05.03.2004, pod številko objave Ob-6348/04, za predmetno javno naročilo objavil javni razpis. Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila, št. PDO-05/04, z dne 23.04.2004, vse ponudnike obvestil, da se predmetni postopek zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika iz razloga, ker sta obe prispeli ponudbi nepravilni in jih je naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zavrnil, ter da se predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovi.

    Ponudnik Ensico d.o.o., Ljubljana, je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 06.05.2004, v katerem zahteva razveljavitev sklepa o oddaji javnega naročila ter ponovno evaluacijo in izbor najugodnejšega ponudnika ter povrnitev nastalih stroškov. Naročnik je s sklepom, z dne 25.05.2004, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-131/04-22-1134, z dne 18.06.2004, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, št. PDO-05/04, z dne 23.04.2004 ter naročnika napotila, da pri ponovnem pregledu ponudb ponovno preveri pravilnost ponudb ter v nadaljevanju pravilne ponudbe oceni v skladu z objavljenimi merili, pri tem pa naj dosledno upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v predmetnem postopku revizije.

    Naročnik je dne 21.06.2004 izdal sklep, št. PDO-05/04-1, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Ensico d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.07.2004, skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, št. PDO-05/04-1, z dne 06.08.2004, v kateri je na kratko opisal postopek oddaje javnega naročila ter navedel, da je upoštevajoč odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz sklepa, št. 018-131/04-22-1134, z dne 18.06.2004, ugotovil, da je prejel dve pravilni ponudbi, ki jih je analiziral po posameznih merilih, navedenih v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da je na podlagi točkovanja ugotovil, da je najugodnejši ponudnik podjetje Ensico, d.o.o., Ljubljana. Obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, št. PDO-05/04-1, z dne 06.08.2004, je naročnik priložil tudi analizo prispelih ponudb po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji, iz katere je razvidno točkovanje obeh ponudb po posameznem merilu.

    Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 18.08.2004, v katerem navaja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da je na podlagi zahteve za obrazloženo obvestilo, le-tega prejel, vendar pa naročnik v obrazloženem obvestilu ne navaja razlogov za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj naročnik ni navedel potrebnih podatkov, ki bi vlagatelju omogočali primerjavo ponudb. Naročnik bi namreč moral navesti, zakaj je določen ponudnik točke dobil in ne zgolj dejstva, da je dodelil določeno število točk. Vlagatelj navaja, da je naročnik dolžan v obrazloženem obvestilu navesti vse tiste elemente, na podlagi katerih bi vlagatelj objektivno lahko izračunal rezultat, zato je potrebno postopek izbire naročnika razveljaviti.
    Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo tudi iz razloga neobjektivnih meril, ki po njegovem mnenju omogočajo povsem arbitrarno in neobjektivno presojo naročnika. Pri tem vlagatelj izpostavlja merilo "odličnosti tehnične rešitve" v okviru merila 4.1.2 "Tehnologija strojne opreme", ki prinese kar 12 od 100 možnih točk. Kot najbolj sporne elemente navedenega merila vlagatelj navaja ocenjevanje iz vidika jasnosti in nedvoumnosti ponujene opreme in odličnost tehnične rešitve.
    Prav tako vlagatelj kot neobjektivno merilo navaja merilo "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del", v okviru merila 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" v podmerilu "opis organiziranosti vzdrževalne službe". Pri tem vlagatelj opozarja, da naročnik ne navaja, kako bo določil, katera služba je najbolje organizirana. Tako je tudi to merilo po mnenju vlagatelja neobjektivizirano in neprimerljivo. Po mnenju vlagatelja je neobjektivno tudi merilo "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del", v okviru merila 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" v podmerilu "Ali ima ponudnik za svoj segment dobave lastno servisno in vzdrževalno dejavnost.". Glede na dejstvo, da naročnik ocenjuje zgolj ali ima ponudnik lastno servisno oziroma vzdrževalno dejavnost je po mnenju vlagatelja povsem nelogično, da naročnik izbira najboljšega, če je dovolj že samo izpolnjevanje merila.
    Vlagatelj prav tako navaja, da so nekatera podmerila v okviru merila 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" neopredeljena (podmerila pod zaporednimi številkami 5., 6. in 7.), saj naročnik določa, da ponudnik dobi "Z", "D" ali "O", ki so kvalificirane s številom točk le za podmerilo pod zaporedno oznako 4., ne pa tudi za druge primere. Glede na to, da črk ni mogoče seštevati, vlagatelj ugotavlja, da tako ni jasno, koliko točk lahko ponudnik dobi pri podmerilih pod zaporedno številko 5., 6. in 7.. Ob tem vlagatelj opozarja, da naročnik ni razvrstil meril po številu točk, ki jih prinašajo, kar je v nasprotju z ZJN-1.
    Vlagatelj navaja, da so postavljena merila tudi diskriminatorna, saj dajejo prednost tistim ponudnikom, ki imajo programsko opremo, ki je enaka naročnikovi, saj je dejstvo, da je možna tudi enako kvalitetna izvedba z drugo programsko opremo.
    Glede na vse zgoraj navedeno vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma podrejeno razveljavitev izbire naročnika in izdajo novega obrazloženega obvestila v skladu z ZJN-1. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer sestave zahtevka za revizijo 3000 odvetniških točk, konferenca s stranko 200 odvetniških točk, končno poročilo stranki 100 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov skupaj s pripadajočim 20% DDV in takso v višini 100.000, 00 SIT.

    Naročnik je v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelja s pozivom, št. 4001-PDO-05-04/141840, z dne 19.08.2004, pozval, da mu v roku treh dni po prejemu tega poziva posreduje potrdilo o plačilu takse., sicer bo zahtevek za revizijo zavrgel.

    Vlagatelj je z dopisom, št. AT/IB, z dne 18.08.2004 od naročnika zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je z dopisom, št.4001-PDO-05/04 P/143, z dne 20.08.2004 vlagatelju sporočil, da mu bo omogočil ogled ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki ni označen kot poslovna skrivnost.

    Vlagatelj je dne 19.08.2004 naročniku posredoval potrdilo o vplačilu takse in naknadno še "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", z dne 23.08.2004, kjer navaja, da je dne 23.08.2004 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in pri tem opazil, da je ponujeni stenski prikazovalnik Toshiba P500DL tehnično pomanjkljiv, upoštevajoč razpisno dokumentacijo. Iz priloženega prospekta navedenega stenskega prikazovalnika je namreč razvidno, da imajo žarnice modulov življenjsko dobo 6000 ur, v razpisni dokumentaciji pa je naročnik zahteval, da mora biti življenjska doba žarnice najmanj 8000 ur. Zaradi navedene pomanjkljivosti bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno. Pri tem vlagatelj opozarja, da je za navedeno pomanjkljivost izvedel šele ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in jo tako ni mogel navajati že v zahtevku za revizijo.
    Naročnik je s sklepom, z dne 31.08.2004 zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako pa je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je ugotovil, da je zahtevek za revizijo glede zatrjevane neobjektivnosti postavljenih meril prepozen v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN. Naročnik skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN najprej zavrača kot prepozne navedbe vlagatelja, da naj bi bila merila iz razpisne dokumentacije neobjektivno postavljena in navedbe o tem, da naj podmerila iz poglavja 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" ne bi bila razvrščena po velikosti. Merila iz predmetne razpisne dokumentacije so bila vlagatelju namreč znana že takoj, ko je prevzel razpisno dokumentacijo pri naročniku, vsekakor pa pred prejetjem sklepa o oddaji javnega naročila, zato bi moral, v kolikor je mnenja, da zgoraj navedene kršitve dejansko obstajajo, očitane kršitve navajati že prej.
    Naročnik v nadaljevanju tudi zavrača navedbe vlagatelja o neobjektivnosti meril, saj je ravno z namenom jasnosti razpisne dokumentacije naročnik pri vsakem posameznem merilu v poglavju 4.1.2. točno navedel, kaj bo pri posameznem merilu ocenjeval in navedel število točk, ki jih lahko ponudnik dobi pri posameznem merilu. Naročnik navaja, da je tako postavljena merila pri ocenjevanju obeh ponudb tudi pravilno in objektivno uporabil. O tem je na podlagi poslanega zahtevka za obrazloženo obvestilo vlagatelja tudi obvestil, saj mu je pravočasno posredoval odgovor na njegovo zahtevo, iz katerega je bilo razvidno število točk, ki jih je posamezni ponudnik pridobil pri posameznem merilu. Naročnik navaja, da v kolikor tak odgovor vlagatelju ni zadostoval, bi lahko vlagatelj pri naročniku ponovno zaprosil za obrazložitev. Pri tem naročnik opozarja, da dejstvo, da je vlagatelj zahtevka nezadovoljen z obrazložitvijo odločitve, ne more biti razlog za razveljavitev celotnega postopka izbire naročnika. Prav tako po navedbi naročnika, ne more biti razlog za razveljavitev celotnega postopka predmetnega javnega naročila okoliščina, da naj merila v točki 4.1.2. ne bi bila navedena v vrstnem redu po velikosti.
    Naročnik navaja, da vlagatelj zahtevka svoj zahtevek opira predvsem na opis domnevnih kršitev v zvezi s postavljenimi merili naročnika v poglavju 4.1.2. razpisne dokumentacije "Tehnologija strojne opreme". V zvezi s tem naročnik najprej ugotavlja, da tudi, v kolikor bi ponudnik pri merilu 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" domnevno pridobil vse točke (25 točk), njegova ponudba ne bi bila izbrana kot najugodnejša. Že iz tega razloga je potrebno po mnenju naročnika zahtevek za revizijo zavrniti, saj naročnik glede na to tudi ob upoštevanju navedb iz revizijskega zahtevka ne bi sprejel drugačne odločitve.
    Naročnik navaja, da kljub navedenemu v nadaljevanju še dodatno obrazloži način, na katerega je ponudnikoma dodeljeval točke v poglavju 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme". Naročnik tako navaja, da pri podmerilu 1 "Kontrast" iz priložene dokumentacije ponudnikov izhaja, da oba ponudnika izpolnjujeta zahtevane pogoje in jima je tako dodeljeno razpisano število točk. Naročnik navaja, da je pri podmerilu "Svetlost" ocenjeval svetilnost modula in sicer z dvema razredoma do 499 cd/m2 in nad 500 cd/m2, kar prinaša 4 ali 8 točk v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja. Tudi pri tem merilu sta oba ponudnika izpolnjevala zahtevane pogoje za dodeljeno razpisano število točk (razvidno iz prospektov in tehničnega dela ponudbe -tehnične dokumentacije). Ker sta obe ponudbi izpolnjevala višji kriterij, sta temu primerno dobila višjo kvoto točk. V zvezi s podmerilom 3 "Življenjska doba žarnic" naročnik navaja, da sta oba ponudnika ponudila žarnice, ki presegajo ali dosegajo zahtevano število ur, zato sta obe ponudbi pri tem merilu pridobili 4 točke. V zvezi s tem merilom naročnik prav tako navaja, da je v razpisni dokumentaciji postavil pogoj, da morajo imeti žarnice v ponujeni opremi življenjsko dobo vsaj 8.000 ur. Poleg tega je naročnik v poglavju 4.1.2. postavil merilo, po katerem je dodelil ponudnikom dodatne točke, v kolikor bi ponudnik v okviru opreme ponudil take žarnice, katerih življenjska doba bi bila daljša od 8.000 ur. Naročnik na tem mestu zavrača navedbe vlagatelja iz dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 23.8.2004, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker naj ne bi izpolnjevala zahteve po zahtevani življenjski dobi žarnic, ker je v prospektu, ki je priložen ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, naveden podatek o življenjski dobi žarnic 6.000 ur. V prospektu, ki ga je svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, je dejansko navedeno, da je teoretična življenjska doba žarnic 6.000 ur pri 120 W. Vendar pa je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji izkazal izpolnjevanje pogoja, saj je že v ponudbi (str. 8 ponudbene dokumentacije ) navedel, da ta življenjska doba velja le za delovanje pri 120W, za delovanje pri 100W pa je življenjska doba ponujenih žarnic 10.000 ur. Ker je svetilnost ponujenih modulov (merilo 2) v neposredni povezavi z izbiro moči žarnice, je naročnik od izbranega ponudnika zahteval podatek o tem, ali oprema presega zahtevano svetilno vrednost tudi pri 100 W žarnici. Po zagotovilu, da pogoje v celoti dosega, je ta zahteva v izbrani ponudbi v celoti izpolnjena. Naročnik navaja, da je glede na to pravilno odločil, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz razpisne dokumentacije, prav tako pa pridobil dodatne točke tudi v okviru merila št. 3, poglavja 4.1.2.. Ob tem naročnik navaja, da je pri temeljiti analizi tržišča ugotovil, da večina ponudnikov stenskih prikazovalnikov uporablja iste žarnice istega proizvajalca (Philips, tip UHP), zato so tudi podatki o življenjski dobi identični. Naročnik še ugotavlja, da tudi, če bi neizbrani ponudnik ugovarjal z vidika ugotovljeni svetilnosti (merilo 2), to ne vpliva na končno izbiro naročnika, saj je končni seštevek točk v korist izbranemu ponudniku. V zvezi s podmerili pod točkami 4-7 ("Lastnost generatorja grafike in programske opreme" (4), prikaz slik (5), možnosti upravljanja z vročevodom (6), možnost sočasna prikazovanja aplikacij, ki niso v okviru SCADE (7)) naročnik navaja, da je bilo zahtevano, da naj bodo za omenjene točke posamično eksplicitno podane konkretne rešitve. Pri podmerilih 4 in 5 je bil vlagatelj zahtevka pri obrazložitvi teh meril v svoji ponudbi zelo splošen, pri podmerilih 6 in 7 pa v svojih rešitvah sploh ne navaja sposobnosti izpolnjevanja omenjenih zahtev, kakor tudi ne izvedbe le teh. Izbrani ponudnik omenjena merila zadovoljivo obrazloži v ponudbeni dokumentaciji (tehnični del ponudbe). Naročnik navaja, da glede na jasno postavljen pogoj, da naročnik posameznih nejasno izkazanih meril ne bo upošteval, bi lahko naročnik vlagatelju zahtevka v merilu 6 in 7 odbil vse točke. Namesto tega se je naročnik odločil, da bo kljub nejasnosti ponudbe v dobri veri štel, da je vlagatelj zahtevka pogoje tega merila izpolnil in mu je pri vsakem od meril od 4 do 7 dodelil največje število točk. Manjkajoče in nezadovoljive rešitve podanih zahtev pa je naročnik ocenjeval kot nejasno podano ponudbo v merilu št. 10, kar vlagatelju zahtevka odvzame manj točk kot sicer (namesto 18 točk samo 3 točke).
    Naročnik navaja, da je preveril tudi navedbe vlagatelja o tem, da naj bi pri merilih iz teh točk ponudbe primerjal zgolj z navedbo črk "Z", "D" in "O", da pa številk in črk ni mogoče seštevati in zato ni bilo mogoče določiti, koliko točk je ponudnik pridobil iz navedenih podmeril. Naročnik je pri ponovnem vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovil, da je način vrednotenja posameznih oznak "Z", "D" in "O" s posameznim številom točk v razpisni dokumentaciji natančno določen, tako pa je bil tudi uporabljen, zato je ocenil tudi te navedbe vlagatelja revizije kot neutemeljene.
    Naročnik v zvezi z navedbami iz revizijskega zahtevka vlagatelja, po katerih naj bi bila merila diskriminatorna, ker naj bi naročnik zahteval enako opremo, kot je obstoječa oprema naročnika, najprej ugotavlja, da je tudi ta očitana kršitev vlagatelja prepozna. Naročnik pa tudi navaja, da sicer ta zahteva naročnika nikakor ni diskriminatorna, saj s postavitvijo takih meril nobenega od ponudnikov ni izločil iz postopka javnega naročila, prav tako pa omenjenemu merilu nikakor ni dal prevelike teže. Dejstvo pa je, da enaka programska oprema, kot jo naročnik že ima, za naročnika pomeni določeno prednost, tako pri uvajanju delavcev, kot tudi pri kasnejšem poteku dela. Ne glede na vse navedeno pa naročnik pri ponovnem pregledu ponudbe vlagatelja ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi sicer ni jasno izrazil, katero opremo bo pri izvedbi naročila uporabil.
    Naročnik navaja, da je pri podmerilu 8 "Usposobljenost zagotavljanja tehnične kvalitete in izvedbe" zahteval predložitev dokazil o strokovno usposobljenih sodelavcih, zaposlenih pri ponudniku. Ker je v merilu naveden pogoj univerzitetne izobrazbe fakultete za elektrotehniko in računalništvo, naročnik predloženih dokazil o drugih vrstah (strojna fakulteta, ...itd) in stopnjah izobrazbe ni upošteval. Na podlagi navedenega naročnik pri vlagatelju zahtevka ni upošteval štirih sodelavcev, ker je njihova izkazana izobrazba prenizka, pri izbranem ponudniku pa ni upošteval treh sodelavcev, saj je eden od njih magister strojništva, dva pa imata nižjo stopnjo izobrazbe od zahtevane.
    V zvezi s podmerilom 9 "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del" naročnik navaja, da v podsklopu 3 - odzivni čas službe podizvajalec pri izbranem ponudniku ne dobi točke, ker je navedeni odzivni čas glede na ostale navedene odzivne čase bistveno daljši. Naročnik navaja, da dejstvo, ki ga vlagatelj navaja v revizijskem zahtevku, da je pri tem podmerilu mogoče pridobiti zgolj 2 točki v primeru izpolnjevanja kriterija, v primeru njegovega neizpolnjevanja pa v vsakem primeru 1 točko (in ne nič točk), ni v nasprotju niti z ZJN-l. Dejstvo je, da na podlagi tega podmerila tisti od ponudnikov, ki merilo izpolnjuje, pridobi več točk kot tisti, ki merila ne izpolnjuje. S tem naročnik nobenega od ponudnikov ne diskriminira. Naročnik navaja, da je določitev števila točk, ki jih bo posameznemu ponudniku za izpolnjevanje posameznega merila dodelil naročnik, in razmerja med posameznimi (pod)merili v domeni naročnika.
    V zvezi s podmerilom 10 "Odličnost tehnične rešitve" naročnik navaja, da pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev iz tega merila naročnik izhaja iz vsebinskega - tehničnega dela konkretnih rešitev, ki nakazujejo čim bolj precizne načine izvedbe predmeta javnega naročila, brez upoštevanja podatkov iz prospektov o strojni opremi, primerjavi med DLP in LCD tehnologij, in ostalih splošnih podatkov. Naročnik navaja, da je bil pristop k konkretnim rešitvam omogočen obema ponudnikoma na osnovi individualnih srečanj in diskusiji o sistemu naročnika in nakazuje poznavanje konkretne problematike in zahtevanih znanj, ki so potrebna za reševanje konkretnih nalog. Naročnik navaja, da podaja izbrani ponudnik rešitve na 12 straneh, neizbrani pa na 1 strani. Rešitve pri izbranem ponudniku so jasne in nedvoumne, pri vlagatelju pa pretežno pavšalne, kar pomeni, da se v glavnem dajo slutiti iz opisa (prospekta) nadzorne programske opreme Combase Network. Ob upoštevanju navedenih kriterijev, pa tudi iz razlogov, navedenih zgoraj pri merilih 4-7 je naročnik nedvomno utemeljeno odločil, da je ponudba izbranega ponudnika vsaj za en razred boljša od ponudbe vlagatelja.
    Naročnik tudi navaja, da zahteva vlagatelja, ki jo podaja podredno in sicer, naj naročnik svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi, ker naj dodatno obvestilo o oddaji naročila ne bi bilo dovolj obrazloženo, je povsem neutemeljena. Naročnik navaja, da sama obrazložitev oddaje naročila že zaradi teka samega postopka ne more vplivati na odločitev o oddaji naročila ter da zelo podrobno obrazložitev svoje odločitve naročnik vlagatelju podaja v tem sklepu. Ob tem naročnik ponovno poudarja, da je bilo njegovo obvestilo dovolj obrazloženo, pri čemer pojasnjuje še, da navedbe vlagatelja zahtevka o tem, da na podlagi posredovane obrazložitve ni mogel ugotoviti razlogov, zaradi katerih njegova ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša, ne držijo. Vlagatelj je namreč lahko že na podlagi podatkov iz odpiranja ponudb, kaj šele iz podatkov, ki jih je prejel z dodatnim obrazloženim obvestilom, ugotovil, da ne glede na pridobljene točke iz naslova merila 4.1.2 že na podlagi ostalih meril, njegova ponudba ne more biti izbrana kot najugodnejša.

    Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 06.09.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu, s katerim naročnika obvešča, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, navaja dejstva in dokaze, ki jih po vlagateljevi navedbi, zaradi razlogov na strani naročnika, ni mogel navajati že prej. Vlagatelj tako prereka ugotovitev naročnika, da življenjska doba žarnic izbranega ponudnika v določenih pogojih presega 8000 ur, saj naročnik za takšno trditev nima nikakršnih objektivnih podatkov, ki bi potrjevali njegove ugotovitve. Pri tem vlagatelj tudi navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel nikakršnega odstopanja od zahtevanega pogoja (življenjska doba žarnic 8000 ur).
    Vlagatelj še dodatno navaja, da naročnik pri merilu 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme" podmerilo pod točko 10 "Odličnost tehnične rešitve" ni uporabil na način, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da ocenjevanje naročnika, v zvezi s tem merilom, kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (z dne 31.08.2004), nima pravne podlage v razpisni dokumentaciji ter da je naročnik v zvezi s tem podmerilom ponudbe ocenjeval arbitrarno. Prav tako vlagatelj navaja, da ocenjevanje naročnika na podlagi merila 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme", podmerila pod točko 9 "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del" nima podlage v razpisni dokumentaciji in je arbitrarno, saj naročnik zgolj pojasnjuje, da izbrani ponudnik ne dobi točke, ker je navedel bistveno daljši odzivni čas. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik podeljeval točke tudi pri merilu 4.1.2. "Tehnologija strojne opreme", podmerilih pod točko 5 "Prikaz slik", točko 6 "možnost upravljanja z vročevodom" in pod točko 7 "Možnost sočasnega prikazovanja aplikacij, ki niso v okviru SCADE", ne da bi za ta merila sploh imel predvidene točke.
    Vlagatelj dodatno zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer sestave obvestila o nadaljevanju postopka 200 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov skupaj s pripadajočim 20% DDV.

    Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 4001-PDO-05/04/143, z dne 08.09.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je v skladu s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN izbranega ponudnika z dopisom, št. 018-211/04-22-1671, z dne 20.09.2004, pozvala, da ji posreduje dodatna pojasnila v zvezi z življenjsko dobo žarnic ter z dokazili izkaže, da je življenjska doba žarnic dejansko 10.000 ur. Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji posredoval dodatno obrazložitev z dopisom, št. ENS/012-C01/04, dne 21.09.2004 ter prospekt proizvajalca žarnic, ki jih je ponudil v svoji ponudbi (UHP) in izjavo proizvajalca o življenjski dobi žarnic.

    Prav tako je Državna revizijska komisija v skladu s 2. odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika, dne 21.09.2004, zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z uporabo meril pri ocenjevanju ponudb, ki jih je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 22.09.2004.

    Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatnih pojasnil naročnika in izbranega ponudnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

    Vlagatelj naročniku očita, da vsebina obrazloženega obvestila, št. PDO-05/04-1, z dne 06.08.2004 ni v skladu z 2. odstavkom 78. člena ZJN-1 in bi bilo potrebno postopek izbire razveljaviti. V 2. odstavku 78. člena ZJN-1 določa: "Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.
    Obrazložitev mora vsebovati:
    - razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
    - prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.
    Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.".
    Naročnik je v zakonskem roku izdal obrazloženo obvestilo, št. PDO-05/04-1, z dne 06.08.2004, v katerem navaja, da je na podlagi točkovanja ugotovil, da je najugodnejši ponudnik podjetje Ensico, d.o.o., Ljubljana. Obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik priložil tudi analizo obeh ponudb po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji, iz katere je razvidno točkovanje obeh ponudb po posameznem merilu. Na tem mestu velja ugotoviti, da je naročnik prikazal točkovanje po merilih, navedenih v razpisni dokumentaciji, vendar podrobneje ni obrazložil samega točkovanja in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudbo (v dele, ki niso označeni kot poslovna skrivnost) in da je naročnik ponudniku natančno navedel razloge za njegovo odločitev in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo vlagatelja v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 31.08.2004. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelju ni bila onemogočena pravica do učinkovitega pravnega varstva in da očitana kršitev ni takšne narave, ki bi vplivala na samo zakonitost postopka oddaje javnega naročila, zaradi katere bi bilo potrebno postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljaviti.

    V zvezi z navedbo vlagatelja, da so postavljena merila naročnika neobjektivna ter omogočajo arbitrarno odločanje naročnika in so hkrati tudi diskriminatrorna ter da niso navedena v ustreznem vrstnem redu, Državna revizijska komisija opozarja na peti odstavek 12. člena ZRPJN. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načel hitrosti in učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva navedba glede neobjektivnih meril, ki omogočajo arbitrarno odločanje naročnika in so hkrati tudi diskriminatrorna, nanašajo na samo vsebino razpisne dokumentacije v zvezi s postavljenimi merili, zato bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo v zvezi s temi navedbami vložiti pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila.

    Kot je bilo že zgoraj navedeno, je zahtevek vlagatelja, ki se nanaša na merila, določena v razpisni dokumentaciji, prepozen, vendar pa zahtevek vlagatelja ni prepozen v delu, ki se nanaša na uporabo meril v postopku ocenjevanja ponudb. Zato je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik uporabil merila na način, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji.

    Vlagatelj kot sporno navaja točkovanje v zvezi z merilom "Odličnost tehnične rešitve". Naročnik je v razpisni dokumentaciji v 4. poglavju "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", pod točko 4.1.2 "Tehnologija strojne opreme" v podtočki 10 kot merilo določil tudi "Odličnost tehnične rešitve". V zvezi s tem merilom je naročnik določil: "Naročnik bo ocenjeval kvaliteto tehničnega dela ponudbe z vidika jasnosti ponujene opreme in nedvoumnosti prikazanih rešitev aplikacijskega dela ponudbe." in v nadaljevanju (ki se nanaša na število dodeljenih točk): "Ponudbe se ocenjujejo z nizom 12. 9, 6, 3 in 0 točk, s tem, da max. 12 točk dobi ponudnik z najboljšo tehnično rešitvijo.".
    V zvezi s tem merilom velja najprej ugotoviti, da je naročnik izbranemu ponudniku prisodil maksimalno število točk in sicer 12 točk, vlagatelju zahtevka za revizijo pa 9 točk. Naročnik je tehnične rešitve iz ponudbe izbranega ponudnika (kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 31.08.2004) ocenil kot jasne in nedvoumne, med tem ko je za ponudbo vlagatelja navedel, da so njegove rešitve pavšalne, kar po mnenju naročnika pomeni, da se dajo slutiti iz opisa (prospekta) nadzorne programske opreme.
    Upoštevajoč tehnični del ponudbene dokumentacije obeh ponudnikov in merilo, kot ga je postavil naročnik v razpisni dokumentaciji, pri katerem je navedel, da bo ponudbe ocenjeval z vidika jasnosti ponujene programske opreme in nedvoumnosti prikazanih rešitev aplikacijskega dela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ugotovitev naročnika, da je ponudba vlagatelja upoštevajoč postavljeno merilo, vsaj za en razred slabša od ponudbe izbranega ponudnika, pravilna in utemeljena ter da je naročnik uporabil merilo tako, kot je določil v razpisni dokumentaciji. Pri tem je potrebno ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v tehničnem delu mnogo bolj jasna in pregledna, da je ponudnik aplikaciji posvetil posebno pozornost in ponuja konkretne rešitve, ki se nanašajo na sam sistem naročnika ter hkrati podal tudi ustrezen slikovni prikaz sistema, ki je prikaz dejanskega stanja po sami izvedbi projekta izbranega ponudnika in ne zgolj splošno skico iz prospekta proizvajalca opreme. Izbrani ponudnik natančno navaja tudi vso opremo in njeno namestitev v celoten sistem ter podaja rešitve jasno in nedvoumno ter jih tudi zelo podrobno opiše. V zvezi s ponudbo vlagatelja velja ugotoviti, da navaja veliko splošnih podatkov, ki pomenijo zgolj povzemanje prospektov proizvajalca, ne obravnava pa konkretnih rešitev, ki se nanašajo na sam sistem naročnika in njihove prilagoditve na sistem naročnika. Pri tem je treba ugotoviti, da vlagatelj v tehničnem delu opisuje krmilnike, ki jih je razvil Synelec, kar za naročnika glede na predmet javnega naročila ni pomembno. Vlagatelj tudi opisuje DLP tehnologijo in dela njeno primerjavo z LCD tehnologijo, čeprav je naročnik zahteval že v razpisnih pogojih DLP tehnologijo. Velja ugotoviti, da se navedene informacije, ki jih podaja vlagatelj, ne nanašajo ne konkretne rešitve pri naročniku. Vlagatelj v svoji ponudbi tako ne podaja jasnih in nedvoumnih informacij o ponujenem sistemu in aplikacijskih rešitvah, ki bi se nanašale na konkretne rešitve pri naročniku.
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik podmerilo 10 "Odličnost tehnične rešitve" uporabil na način, kot je določil v razpisni dokumentaciji in pri ocenjevanju ponudb upošteval kvaliteto tehničnega dela ponudbe z vidika jasnosti ponujene opreme in nedvoumnosti prikazanih rešitev aplikacijskega dela ponudbe.
    Ne glede na zgoraj navedeno, ki kaže na to, da je tehnični del ponudbe vlagatelja manj jasen in ni nedvoumen, velja tudi ugotoviti, da tudi v primeru, če bi vlagatelj pri tem merilu pridobil vse točk, to ne bi vplivalo na odločitev naročnika. Vlagatelj bi namreč kljub temu, da bi v zvezi s tem merilom pridobil vse točke, v skupnem seštevku pridobil še vedno manj točk kot izbrani ponudnik. Tudi točkovanje, ki bi vlagatelju prineslo maksimalno število točk (12 točk) pri tem merilu, ne bi spremenilo razvrstitve ponudb glede na zbrane točke in tako ne bi vplivalo na izbiro najugodnejšega ponudnika oziroma na sam vrstni red ponudnikov, upoštevajoč vse zbrane točke posameznega ponudnika.
    Državna revizijska komisija glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da je navedba v delu, ki se nanaša na uporabo podmerila pod zaporedno številko 10 "Odličnost tehnične rešitve", neutemeljena.

    Vlagatelj prav tako navaja, da je naročnik neobjektivno ocenil ponudbi po merilu "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del".
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 4. poglavju "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", pod točko 4.1.2 "Tehnologija strojne opreme" v podtočki 9 kot merilo določil tudi merilo "Lastna servisna in vzdrževalna dejavnost dobavitelja oziroma izvajalca del", kjer je naročnik kot podmerilo določil: "1. Ali ima ponudnik za segment dobave lastno servisno oz. vzdrževalno dejavnost, 2. opis organiziranosti vzdrževalne dejavnosti, 3. odzivni čas servisne službe. Ponudnik naj omenjene kriterije opiše za segment opreme prikazovalnika in segment programskega dela posebej.". Naročnik je v nadaljevanju v zvezi s številom točk, ki jih lahko ponudnik pridobi v zvezi s tem merilom, določil: "Vsak izpolnjeni kriterij ponudniku prinese 2 točki, ostalim pa 1 točko. Skupaj max. 6 točk za pos. Segment. Za oba segmenta max. Skupaj 12 točk.".
    V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obema ponudnikoma dodelil maksimalno število točk (2 točki) za lastno servisno in vzdrževalno dejavnost, ki jo imata organizirano oba ponudnika, prav tako pa je obema ponudnikoma dodelil maksimalno število točk (2 točki) za opis organiziranosti vzdrževalne dejavnosti, saj sta oba ponudnika podala ustrezen opis. Naročnik pa je ocenil ponudbo izbranega ponudnika s točko manj pri merilu odzivni čas servisne službe, upoštevajoč odzivni čas servisne službe podizvajalca (za programski del naročila), za katerega je izbrani ponudnik navedel daljši odzivni čas, kot pa vlagatelj zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedeno merilo uporabil na način, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji in je navedba vlagatelja v tem delu neutemeljena.

    Prav tako vlagatelj kot sporno izpostavlja ocenjevanje s črkami "Z", "D" in "O", ki naj bi bile po mnenju vlagatelja kvalificirane (ovrednotene s številom točk) samo za podmerilo pod zaporedno številko 4 "Lastnosti generatorja grafike in programske opreme" in ne tudi za merila pod zaporedimi številkami 5-7 "Prikaz slik".
    Naročnik je v razpisni dokumentaciji v 4. poglavju "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", pod točko 4.1.2 "Tehnologija strojne opreme" v podtočki 4 kot merilo določil tudi "Lastnosti generatorja grafike in programske opreme", za katerega je določil, da bo pri tem merilu upošteval možnost prikaza slik za posamezne SCADE v mreži v realnem času, ne da bi to kakorkoli vplivalo na delovni proces na katerikoli SCADI ter hkrati, da bo to merilo ocenjeval z oznakami "Z", "D" in "O". Prav tako je naročnik pri podmerilih pod zaporednimi številkami 5-7 določil: "Prikaz slik iz posameznih SCAD v poljubni velikosti in čez celotno površino prikazovalnika z ohranjenimi lastnostmi in kvaliteto slik (podmerilo pod zap. št. 5), Možnost upravljanja z vročevodom (podmerilo pod zap. št. 6), Možnost sočasnega prikazovanja aplikacij, ki niso v okviru SCADE (Arc View,â??) (podmerilo pod zap. št. 7)." ter da bo vsa navedena podmerila ocenjeval z oznakami "Z", "D" in "O". V nadaljevanju je naročnik določil: "Pri ugotavljanju kakovosti meril generatorja grafike in programske opreme pomeni:
    - Z: zagotovljeno s programsko opremo, ki je enakoa obstoječi opremi naročnika z minimalno predelavo (intellution);
    - D: možna izvedba z drugo programsko opremo ali dodatnim programiranjem;
    - O: posamezna zahteva se v okviru ponudbe ne da izvesti;
    Pri čemer Z - doprinese 9 (devet) točk, D - doprinese 6 (šest) točk, O - ne prinese točk. Izpolnjenjevanje zgoraj navedenih meril mora izhajati iz ponudbene dokumentacije in mora biti izkazano z ustreznimi dokazili (v prilogi 12 ponudbene dokumentacije), sicer naročnik posameznih zgoraj navedenih meril ne bo upošteval. Za merila od 4-7 velja, da naj bodo posamično eksplicitno podane konkretne rešitve.".
    Glede na navedena določila iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se ovrednotenje oznak "Z", "D" in "O" s številom točk "9", "6" in "0" ne nanaša samo na podmerilo pod zaporedno številko 4, ampak na vsa podmerila, navedena pod zaporednimi številkami od 4 do 7, ki se točkujejo z oznakami "Z", "D" in "O". Navedenega določila razpisne dokumetacije, tako kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, namreč ni mogoče interpretirati tako, da se ovrednotenje s številom točk nanaša zgolj na podmerilo pod zaporedno številko 4, še posebej če pri tem upoštevamo, da se vsa navedena podmerila pod točkami 4-7 nanašajo na generator grafike in programsko opremo v okviru SCADE ter da je naročnik v zadnjem stavku, ki se nanaša na samo ovrednotenje črkovnih oznak s številom točk, navedel, da za merila od 4-7 velja, da naj bodo posamično eksplicitno podane konkretne rešitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva navedba v tem delu zahtevka za revizijo, glede na zapisano, neutemeljena.

    Vlagatelj prav tako navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj iz prospekta, ki ga je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, izhaja, da je življenjska doba žarnic najmanj 6000 ur. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 8. "Tehnične zahteve naročnika" V točki 8.2. "Projekcijski moduli", med obratovalnimi pogoji med drugim tudi določil: "Življenjska doba žarnic mora biti najmanj 8.000 ur". Naročnik je prav tako v 4. poglavju "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe", pod točko 4.1.2 "Tehnologija strojne opreme" v podtočki 3 določil merilo "Življenjska doba žarnic", pri katerem je določil, da bo v primeru življenjske dobe žarnic več kot 8.000 ur ponudnik prejel 4 točke.
    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudnik ponudbeni dokumentaciji v poglavju 12 "Tehnični del" v točki 2.2.2.2. Tehnični podatki P500Dl navedel, da ponuja tip žarnice UPH, z močjo 120W (100W opcijsko) ter da je življenjska doba žarnic "tipično 10.000 ur (100W)". V istem poglavju ponudbene dokumentacije je izbrani ponudnik predložil tudi kopijo prospekta proizvajalca prikazovalnika Toshiba P500DL, iz katerega izhaja, da je življenjska doba žarnic UPH 120W 6000 ur. Iz navedene ponudbe izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil žarnice z močjo 100W in življenjsko dobo 10.000 ur ter hkrati, da se omenjeni prospekt proizvajalca, ki ga navaja vlagatelj zahtevka za revizijo, iz katerega izhaja življenjska doba žarnic 6000 ur, nanaša na sam prikazovalnik in ne na ponujene žarnice.
    Na podlagi dodatnih pojasnil in dokazil Državna revizijska komisija ugotavlja, da se omenjeni prospekt nanaša na opis samega prikazovalnika in se omenjena življenjska doba žarnice (6000 ur) nanaša na standardno žarnico, vgrajeno v stenski prikazovalnik z močjo 120W. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da v stenski prikazovalnik vgrajuje žarnice z močjo 100 W z življenjsko dobo, ki močno presega zahtevano življenjsko dobo žarnic (tako kot je navedel tudi v ponudbeni dokumentaciji). Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da je ponudil žarnice z močjo 100W in življenjsko doba žarnic 10.000 ur in ne žarnic z močjo 120 W in življenjsko dobo 6.000, tako kot izhaja iz prospekta prikazovalnika, ki ga ponudnik prilaga v ponudbeni dokumentaciji. Prav tako Državna revizijska komisija na tem mestu navaja, da iz predložene izjave proizvajalca in prospekta, ki se nanaša na ponujene žarnice UHP, izhaja, da je življenjska doba UHP žarnic z močjo 100W do 10.000 ur. Državna revizijska komisija prav tako zgolj ugotavlja, da je tudi vlagatelj ponudil žarnice z življenjsko dobo 9000 ur (pri samem opisu stenskega prikazovalnika (stran 2 in 3 tehničnega dela ponudbene dokumentacije) ne navaja tipa in moči žarnice). Moč žarnice vlagatelj navaja zgolj pri primerjavi DLP Sip in LCD Polisilicijske tehnologije (str. 10 tehničnega dela ponudbene dokumentacije), kjer navede, da je moč žarnice 100W.
    Glede na zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik v skladu z zahtevami naročnika ponudil ustrezno žarnico z zahtevano minimalno življenjsko dobo. Očitek vlagatelja, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, je zato neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povračilo potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne 23.09.2004


    mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana
    - Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
    - Ensico d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana
    - RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana.

    Natisni stran