018-209/04 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu dr. Aleksiju Mužini v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev objave v dnevnem časopisju-razpisi delovnih mest in osmrtnice in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Dnevnik, časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.09.2004

odločila:

1. Obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 03.09.2004, se kot pritožbi ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, z dne 26.08.2004, odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

3. O stroških revizijskega postopka bo odločeno v nadaljevanju postopka.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 15S/2004 z dne 12.07.2004, o izvedbi javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev objave v dnevnem časopisju-razpisi delovnih mest in osmrtnice. Naročnik je z dokumentom, št. 15S/2004, z dne 12.07.2004, za oddajo predmetnega javnega naročila povabil k oddaji ponudbe ponudnike, in sicer: vlagatelja, DELO d.d., Slovenske novice, Dunajska cesta 5, Ljubljana in DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana.
Iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila izhaja, da je naročnik očitno preklical oddajo predmetnega javnega naročila dne 16.07.2004.

Naročnik je z dokumentom, št. 15S/2004, z dne 23.07.2004, povabil k oddaji ponudbe ponudnika DELO d.d., Slovenske novice, Dunajska cesta 5, Ljubljana in DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana. Iz predložene dokumentacije nadalje tudi izhaja, da je naročnik dne 29.07.2004 poslal pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila ponudniku DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana.

Vlagatelj je dne 26.08.2004 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da na podlagi pridobljene informacije javnega značaja, z dne 23.08.2004, ugotavlja, da je bil javni razpis kljub pisnemu preklicu s strani naročnika, v celoti izpeljan.
Vlagatelj nadaljuje, da se razpisna dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval vlagatelju, razlikuje od razpisne dokumentacije, ki je bila posredovana ostalim ponudnikom. S tem naj bi naročnik kršil načelo enakopravnosti, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1.
Vlagatelj nadalje navaja, da je od naročnika prejel dne 16.07.2004 dopis, št. 275/05-04, s katerim ga je obvestil, da je preklical oddajo predmetnega javnega naročila. Kljub temu pa je naročnik nadaljeval s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ter izmed dveh ponudnikov izbral najugodnejšega. Po mnenju vlagatelja je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.
Poleg vloženega zahtevka za revizijo vlagatelj priglaša še povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo vlagatelja, skladno s določbo 13. člena ZRPJN, preveril zahtevek za revizijo in ob tem ugotovil, da je vlagatelj le-tega vložil prepozno, saj ga je naročnik prejel šele dne 27.08.2004, odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila pa je naročnik sprejel dne 29.07.2004. Zahtevek za pridobitev informacije javnega značaja, ki ga je vlagatelj naslovil na naročnika dne 30.07.2004, pa naročnika zavezuje le k posredovanju informacij in se ne more šteti kot zahtevek za revizijo na podlagi določil ZRPJN. Po mnenju naročnika zato navedba vlagatelja, da je naročnik izbral izvajalca storitve kljub poprejšnji razveljavitvi postopka oziroma da je na podlagi istega naročila izbral izvajalca predmetnih storitev, ni točna.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo vlagatelja in ga pozval, da najkasneje v 3 dneh od prejema naročnikovega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.09.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 373/4-2004, z dne 06.09.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je pozvala naročnika, da ji posreduje vso relevantno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik je posredoval dokumentacijo Državni revizijski komisiji, s spremnim dopisom, št. 384/2-2004, z dne 13.09.2004.

Zaradi razlogov navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, je Državna revizijska komisija obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 03.09.2004, v povezavi z zahtevkom za revizijo, z dne 26.08.2004, obravnavala kot pritožbo. Ker je pravno sredstvo, zoper sklep s katerim se zahtevek za revizijo zavrže, pritožba, je Državna revizijska komisija odločala o tem pravnem sredstvu in glede na izrek tega sklepa ni obravnavala zahtevka za revizijo.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Upoštevaje zgoraj navedeno, se je Državna revizijska komisija v tem postopku omejila zgolj na odločanje o tem ali je naročnik o zahtevku za revizijo odločil v skladu z ZRPJN, glede na to, da je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega.

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). V prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 so določene najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti in sicer različno za oddajo naročila za blago in storitve ter za oddajo naročila za gradnje. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje.

Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji akt o oddaji tovrstnih naročil (125. člen), upoštevaje temeljna načela ZJN-1. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim aktom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega akta.

Med strankama je nesporno, da je naročnik po odločitvi, da bo predmetno javno naročilo oddal kot javno naročilo male vrednosti, s povabilom k oddaji ponudbe, št. 15S/2004, z dne 12.07.2004, povabil vlagatelja k oddaji ponudbe za predmetno naročilo in ga pozval, da dvigne razpisno dokumentacijo. Kot izhaja iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004, naj bi naročnik poslal vlagatelju obvestilo, da je preklical prvotno oddajo predmetnega javnega naročila. Nadalje iz navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo, z dne 26.08.2004 med drugim tudi izhaja, da je naročnik kljub zgoraj navedenem, nadaljeval postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter izbral najugodnejšega ponudnika izmed dveh ponudnikov: DELO d.d. in DELO d.d., Slovenske novice. Temu stališču naročnika Državna revizijska komisija ni sledila, saj je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik ni nadaljeval predmetnega postopka oddaje javnega naročila, temveč je le-tega zaključil in izvedel nov postopek, v katerem pa vlagatelja ni povabil k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s prej navedenim sklepom vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga nepravočasnosti. Potrebno je bilo ugotoviti torej predvsem to, ali je naročnik pravilno ravnal, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, ker naj bi bil le-ta vložen prepozno. Ob tem je potrebno izpostaviti 9. člen ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in izpolnjuje pogoj v zvezi z (možno) povzročeno škodo. Omenjeno pomeni, da lahko vloži zahtevek za revizijo vsaka oseba, ki že sodeluje v postopku oddaje javnega naročila in tudi tista oseba, ki v konkretnem postopku še ne sodeluje, a je razlog za njeno nesodelovanje na strani naročnika. Ali zapisano še drugače, pravno varstvo mora biti zagotovljeno predvsem ponudnikom, ki imajo interes za dodelitev naročila in bi jim bila lahko povzročena škoda, in ne le tistim, ki dejansko sodelujejo v postopku. Glede na to, da nikjer iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila ne izhaja, da bi bil vlagatelj na kakršenkoli način obveščen o izbiri najugodnejšega ponudnika, oziroma, da bi mu bilo posredovano povabilo k oddaji ponudbe s strani naročnika v novem postopku, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče govoriti o nepravočasnosti vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik s tem, ko vlagatelja ni povabil k oddaji ponudbe, le-temu ni omogočil, da bi rok za vložitev zahtevka za revizijo lahko pričel teči. Ali z drugimi besedami, vlagatelju desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo sploh ni (mogel) pričel teči (saj ni bil povabljen k oddaji ponudbe), zato na tem mestu tudi ni mogoče govoriti o izteku le-tega. Ob navedenem je potrebno še pripomniti, da iz obrazložitve sklepa naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, nikjer ne izhaja, da bi le-ta za svojo odločitev pojasnil oziroma navedel razloge, zakaj vlagatelj (tudi če je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovljen, kot tako navaja naročnik) ni bil povabljen k oddaji ponudbe v ponovljenem postopku kot tudi, zakaj je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo kot prepozen glede na to, da vlagatelju povabilo k oddaji ponudbe ni bilo posredovano. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo (oziroma meritorno obravnavati zahtevek za revizijo) ter le-to obrazložiti.
Državna revizijska komisija na podlagi vsega povedanega ugotavlja, da zahtevek za revizijo vlagatelja ni prepozen ter da je le-ta upravičen do vložitve revizijskega zahtevka, zato je naročnikova odločitev, ki jo je sprejel v sklepu, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, nezakonita.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o vloženem zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Ker o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in naložila naročniku, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu z zgoraj navedenimi določili ZRPJN.

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni obravnaval in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN oz. drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 01.09.2004, vlagatelju podal napačen pravni pouk. Naročnik je namreč vlagatelja pozval da, najkasneje v 3 dneh od prejema naročnikovega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen. Glede na to, da je naročnik na podlagi 13. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgel zaradi procesne predpostavke (ker naj bi vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno), bi moral podati pravni pouk, ki velja v primeru vložitve pritožbe na Državno revizijsko komisijo. Skladno s drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, bi tako moral naročnik vlagatelja v primeru, da le-ta meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, opozoriti, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa naročnika vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na tem mestu naročnika še opozarja, da je v 4. točki prvega odstavka 10. člena Zakona o dostopu informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003) določeno, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, in ne, kot je navedel naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo, da navedeni zakon zavezuje naročnika le v primeru posredovanja zahtevanih informacij.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je od naročnika zahteval tudi povrnitev stroškov nastalih z revizijo v višini 100.000,00 SIT, o katerih pa naročnik v sklepu o zavrženju, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004 ni odločal. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP). Tretji odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo." Ker je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika, št. 320/05-04, z dne 01.09.2004, bo o stroških pritožbe odločeno v nadaljnjem postopku.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.09.2004


dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran
- Dnevnik, časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana
- DELO d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran