018-205/04 Inštitut za varovanje zdravja

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po sklopih "sukcesivna dobava potrošnega pisarniškega materiala in potrošnega računalniškega materiala" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, Založništvo in trgovina, d.d., Divizija, VELEPRODAJA, Letališka cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INšTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.09.2004

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 900-037-55/04, z dne 09.07.2004.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 900-037-55/04, z dne 12.05.2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo potrošnega pisarniškega materiala (sklop I) ter dobavo potrošnega računalniškega materiala (sklop II). Naročnik je objavil v Uradnem listu RS, št. 61/04, z dne 04.06.2004, pod številko objave Ob-15384/04, javni razpis ter v Uradnem listu RS, št. 64/04, z dne 11.06.2004, pod številko objave Ob-16031/04, objavil popravek javnega razpisa po odprtem postopku po sklopih za "sukcesivno dobavo potrošnega pisarniškega materiala in potrošnega računalniškega materiala.".

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 09.07.2004, je razvidno, da so pravočasno prispele 4 ponudbe. Naročnik je dne 09.07.2004 izdal "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 900-037-55/04, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral Extra Lux d.o.o., Grič 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.07.2004, skladno s drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.
Naročnik je vlagatelju posredoval dopis, št. 900-037-55/04, z dne 03.08.2004, iz katerega izhaja, da lahko vlagatelj, skladno s 6. členom ZJN-1, vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ki je relevantna za presojo pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb. V navedenem dopisu naročnik tudi navaja razloge, zakaj se mu cena izbranega ponudnika ni zdela neobičajno nizka.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 06.08.2004, v katerem navaja domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj ugotavlja, da obstaja utemeljen sum, da je izbrani ponudnik za posamezne artikle ponudil nerazumno nizke cene oziroma ni upošteval merskih enot artiklov, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. Iz navedenih razlogov je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevo za ponovni pregled cen in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je to dovolil, vendar le v mejah, ki jih je dovolil izbrani ponudnik. Izbrani ponudnik pa ni dovolil vpogleda v del ponudbe s ponujenimi cenami in količinami v posameznem sklopu. Vlagatelj je mnenja, da je izbrani ponudnik podal cene izpod nabavnih cen, ki jih je mogoče dobiti na katerem koli svetovnem tržišču. Svoje domneve utemeljuje z dejstvom, da je vlagatelj pri pripravi ponudbe izhajal iz nabavnih cen, katere je nadgradil z 1 % marže. Kot navaja vlagatelj, ne zagovarja stališča, da ima najugodnejše nabavne cene na tržišču, vendar zavrača možnost več kot 35% razlike med svojimi nabavnimi cenami in nabavnimi cenami izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil 53. člen ZJN-1. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik dobavlja blago po tako ponujeni ceni, ki so na svetovnem tržišču bistveno višje od nabavnih cen artiklov. S tem spravlja vlagatelja v neenakopraven položaj in krši 7. člen ZJN-1. Po mnenju vlagatelja bi se moral naročniku porajati dvom o možnosti izvedbe javnega naročila izbranega ponudnika.
Zaradi očitnega neupoštevanja določil 4., 5., 7. in 53. člena ZJN-l ter razpisnih pogojev za pripravo ponudbe, vlagatelj predlaga naročniku, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila delno razveljavi v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika, hkrati pa vlagatelju povrne stroške, ki so mu nastali z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 900-037-55/04, z dne 23.08.2004, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika ter ugotovil, da so ponudbene količine take, kot jih je zahteval v specifikaciji in da je izbrani ponudnik upošteval tudi merske enote artiklov. Naročnik še navaja, da so vzorci, ki jih je izbrani ponudnik predložil, originalni.
Naročnik ugotavlja, da je najnižja ponudba za 32,01 % nižja od najvišje ponudbe v I. sklopu ter da je najnižja ponudba v II. sklopu za 26,39 % nižja od najvišje. Glede na navedena odstopanja naročnik meni, da pri ponudbi izbranega ponudnika ne gre za neobičajno nizke cene v smislu 53. člena ZJN-l, zaradi katerih bi moral zavrniti ponudbo le-tega. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik del svoje ponudbe označil kot zaupni dokument ter ni dovolil vpogleda v tisti del, ki vsebuje ponudbene cene in količine posameznih sklopov. Naročnik se strinja z izbranim ponudnikom in meni, da je struktura cen v posameznem sklopu izbranega ponudnika poslovna skrivnost, zato v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-1, tudi ne more dovoliti vpogleda v ta del razpisne dokumentacije izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je ob ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba pravilna. Ponudba bi se štela za nepravilno, če njena vsebina ne bi bila povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne bi odgovarjala zahtevam naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila. Naročnik meni, da v predmetnem javnem razpisu niso bili kršene določbe 4., 5., 7. in 53. člena ZJN-l. Naročnik meni, da je spoštoval temeljna načela javnega naročanja ter niso podani pogoji zahtevani v 53. členu ZJN-l.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27.08.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 900-037-55/04, z dne 30.08.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s drugim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Upoštevajoč drugi in tretji odstavek 19. člena ZJN-1, ima torej Državna revizijska komisija, v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja, pooblastila ter pravico do vpogleda v vso razpoložljivo dokumentacijo oddaje javnega naročila. V predmetnem postopku je tako vpogledala v vse dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in pri tem ugotovila nekatere nepravilnosti pri ravnanju naročnika, ki jim vlagatelj ni mogel oporekati v revizijskem postopku, saj mu niso bile oziroma mu niti niso mogle biti znane.

V postopku presoje utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija uvodoma ugotovila, da je naročnik pravilno ravnal, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (v ponudbene cene in količine posameznih sklopov). Za tako odločitev je naročnik navedel dejstva, ter le-te podkrepil z ustreznimi dokazi, ki narekujejo opravičljivost le-teh (npr. sklep o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika). V nadaljevanju je Državna revizijska komisija najprej pregledala razpisno dokumentacijo naročnika, kjer je na strani 1, pod točko 1.2. POSEBNO OPOZORILO, zapisal:

"Ponudnik mora svojo ponudbo izdelati in oddati na obrazcih, določenih s to razpisno dokumentacijo, ki jih je ponudnik prevzel pri naročniku, če s to razpisno dokumentacijo ni drugače določeno.
Vsi obrazci te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani s strani ponudnika na izvirniku, ki ga je v sklopu razpisne dokumentacije prevzel isti ponudnik, če ni s to razpisno dokumentacijo drugače določeno!
Če iz tehničnih razlogov posamezen obrazec ni izpolnjen na izvirniku, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, kar pomeni, da mora biti besedilo obrazca istovetno besedilu na predpisanem obrazcu!".
Nadalje, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik, pod točko V. (popolnost ponudbene dokumentacije), na strani 9, zapisal:
"Ponudniki morajo izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, potrdila in dokumentacijo, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo njihove ponudbe po prvem pregledu izločene iz nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila.".

Glede na navedene zahteve naročnika je mogoče zaključiti, da je le-ta izrecno zahteval, da morajo biti ponudbe izdelane in oddane na obrazcih v razpisni dokumentaciji, ki jih je naročnik sam priložil, sicer jih bo v nasprotnem primeru izločil kot nepravilne. Na tem mestu je potrebno izpostaviti 13. točko 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pravilna ponudba tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije naročnika. Ob tem velja dodati, da razpisno dokumentacijo in s tem predmet predmetnega javnega razpisa določi naročnik, morebitni ponudniki pa se morajo odzvati z vsemi zahtevami, ki jih je postavil naročnik, sicer mora le-ta v nasprotnem primeru ponudbe šteti bodisi kot nepravilne, neprimerne ali kot nesprejemljive, takšne ponudbe pa mora naročnik zavrniti (76. člen ZJN-1). Kot je nadalje razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (navedbe naročnika v obrazložitvi sklepa, št. 900-037-55/04, z dne 09.07.2004), je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno, popolno in sprejemljivo. Državna revizijska komisija je v nadaljnjem postopku vpogledala tudi v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil podpisan in žigosan obrazec v originalu (Specifikacija blaga javnega naročila po sklopih, vrstah, količinah in tehničnih lastnostih), ki ga je priložil naročnik v razpisni dokumentaciji, vendar brez napisanih/vnešenih ponudbenih cen in količin posameznega sklopa. Izbrani ponudnik je, namesto na že pripravljenih vzorcih s strani naročnika, predložil ponudbene cene in količine na drugih obrazcih, ki jih je sam oblikoval in ne tako in na takšen način kot je to zahteval naročnik. Naročnik je izrecno poudaril, da v primeru, če iz "tehničnih razlogov" posamezen obrazec ni izpolnjen na izvirniku, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, vendar nikjer iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila ni nikjer razvidno, da izbrani ponudnik iz "tehničnih razlogov" ne bi mogel podati ponudbenih cen in količin na obrazcu, ki ga je priložil naročnik. še več. Naročnik tudi nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kaj gre razumeti pod pojmom "tehnični razlogi". Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbene dokumentacije ter vseh ostalih neizbranih ponudnikov in ugotovila, da so le-ti predložili ponudbene cene in količine na za to predvidenih obrazcih, tako in na tak način, kot je to zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ni mogoče strinjati z ravnanjem naročnika, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno, popolno in sprejemljivo. Naročnik je z ocenitvijo ponudbe izbranega ponudnika kot pravilno, ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1. Obenem pa je s takim ravnanjem ustvaril tudi položaj, ki je z vidika 5. in 7. člena ZJN-1 prepovedan. ZJN-1 namreč v 5. členu (Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) naročniku na načelni ravni prepoveduje omejevati konkurenco med ponudniki, medtem ko v prvem in v drugem odstavku 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, določa pa tudi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Obe navedeni zakonski določili uzakonjata enega od osnovnih principov javnega naročanja, ki zahteva, da mora biti trg javnih naročil organiziran tako, da vzpodbuja konkurenčnost med ponudniki ter da morajo imeti vsi potencialni ponudniki na tem trgu enakopravne možnosti za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Načelo enakopravnosti sicer ne postavlja zahteve po dejanski enakosti ponudnikov, zahteva pa, da so jim v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil zagotovljene enake pravice in obveznosti.

Državna revizijska komisija zaključuje, da je navedba naročnika (kot izhaja iz obrazložitve sklepa, z dne 09.07.2004), da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, napačna. S takim ravnanjem je naročnik ponudnike obravnaval neenakopravno, s tem kršil določila ZJN-1, predvsem temeljni načeli javnega naročanja (in sicer načelo enakopravnosti med ponudniki, določeno v 7. členu ZJN-1 in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, določeno v 5. členu ZJN-1). Glede na zgoraj ugotovljeno Državna revizijska komisija razveljavlja odločitev naročnika, vsebovana v "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 900-037-55/04, z dne 09.07.2004.

Glede na ugotovljeno, je zatrjevana kršitev o neobičajno nizki ceni, v tem revizijskem postopku brezpredmetna, saj na odločitev ne more vplivati, in se Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, o njej ni izrekala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 16.09.2004


Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- INšTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana
- DZS, Založništvo in trgovina, d.d., Divizija, VELEPRODAJA, Letališka cesta 30, Ljubljana
- Extra Lux d.o.o., Grič 9, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran