018-202/04 MNZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, člana dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe Generalne policijske uprave v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje IMOS, projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje in gradnje d.d., Dunajska 56, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.10.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 17123-02-308-37p/2002, z dne 27.5.2004.
2. Vlagateljev dokument "zahtevek za revizijo - pripravljalna vloga", z dne 12.8.2004, se v delu, v katerem vlagatelj navaja nove kršitve, zavrže.
3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 628.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.
Preostanek predujma v višini 60.000,00 SIT se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.
4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v revizijskem postopku, se zavrne kot neutemeljena.
5. Naročnik mora ob sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe Generalne policijske uprave v Ljubljani.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.6.2003, po neuspešno izvedenem odprtem postopku, izdal sklep o pričetku postopka s pogajanji brez predhodne objave za najem s postopnim odkupom neopremljenih prostorov za potrebe Generalne policijske uprave v Ljubljani, št. 17123-02-308/37p-13/02, dne 27.10.2003 pa je izdal še spremembo sklepa o pričetku postopka. Naročnik je z dopisom, z dne 12.11.2003, potencialne ponudnike pozval k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 15.12.2003, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel ponudbi dveh ponudnikov, ki ju je z dopisom, z dne 29.1.2004, pozval k pogajanjem. Nadalje je iz zapisnika o odpiranju ponudb, podanih kot rezultat pogajanj, z dne 10.2.2004, razvidno, da sta oba ponudnika ponovno predložila pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 12.3.2004 izdal dopolnitev sklepa o pričetku predmetnega postopka ter dne 2.4.2004 izvedel novo odpiranje ponudb, podanih kot rezultat pogajanj na sestanku s kandidatoma z dne 19.3.2004.

Naročnik je dne 27.5.2004 izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 17123-02-308-37p/2002, v katerem je zapisal, da se naročilo odda ponudniku SAVA IP d.o.o., investicijsko podjetje, Slovenska 56, Ljubljana (ki ga v revizijskem postopku zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Ljubljana; v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila kot ekonomsko ugodnejša ocenjena z večjim številom točk kot ponudba vlagatelja. Iz poštne povratnice je razvidno, da je vlagatelj predmetno obvestilo prejel dne 31.5.2004.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 1.6.2004, skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Z dopisom, z dne 7.6.2004, pa je vlagatelj od naročnika zahteval vpogled v spis predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Dne 10.6.2004 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da naročnik svojo odločitev iz obrazloženega obvestila (pravilno: obvestila o oddaji javnega naročila) z dne 27.5.2004 razveljavi oziroma spremeni tako, da kot najugodnejšo izbere vlagateljevo ponudbo, oz. podrejeno, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj uvodoma pojasnjuje, da mu naročnik do časa vložitve zahtevka za revizijo ni posredoval zahtevanega obrazloženega obvestila niti mu ni omogočil vpogleda v spis postopka, zato vlagatelj navaja, da bo predmetni zahtevek za revizijo dopolnil potem, ko mu bo vpogled omogočen.
Vlagatelj naročniku očita, da je v postopku oddaje javnega naročila kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo transparentnosti, istočasno pa je kršil tudi določbo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je naročnik samovoljno in enostransko spremenil njegovo ponudbo, tako da je ponudba izbranega ponudnika postala ugodnejša. Naročnik je pri vrednotenju ponudb samovoljno izpustil tri prostore (dve vratarnici s površino 8,10 m2 ter 8,18 m2 in depo s površino 17,64 m2), ne da bi od vlagatelja zahteval kakršnokoli pojasnilo, pri čemer pa je navedene prostore štel kot dodatno ugodnost. Ta način bi povzročil dodelitev 186 točk za vlagatelja in 183,47 za izbranega ponudnika. Poleg tega je naročnik ugotovil, da je vlagatelj v površinah točke C3 upošteval površino dovoznih ramp, in sicer iz 1. kleti v 2. klet objekta v izmeri 150,98 m2, ter površino dovozne poti v 1. kleti v izmeri 417,36m2. Naročnik je v postopku preverjanja ponudb na podlagi pridobljenih mnenj navedene prostore izločil iz točke C3 (garaže, točke C pomožni prostori vseh služb), kamor jih je v ponudbi uvrstil vlagatelj, ter jih prestavil v točko D (ostali prostori), zaradi česar se je spremenilo razmerje med skupno uporabno površino (tč. a) in uporabno površino glavnih prostorov (tč. b) iz točke II./3 meril. Naročnik je tako vlagatelju zaradi spremenjenega količnika med tč. a in b v okviru meril iz točke II./3 odvzel 5 točk, zaradi česar je vlagatelj prejel le 15 namesto 20 točk. Zato je tudi prišlo do razlike v točkovanju med ponudbama obeh ponudnikov oz. je vlagateljeva ponudba prejela manjše število točk kot ponudba izbranega ponudnika. Takšno ravnanje naročnika je nepravilno s strokovnega in vsebinskega vidika, še posebej pa z vidika razpisnih pogojev, saj je v nasprotju s projektno nalogo v razpisni dokumentaciji, zatrjuje vlagatelj. Poleg tega pa je naročnik svoje ravnanje oprl na izvedenska mnenja, ki razpisnih pogojev ne upoštevajo, sporna pa so tudi s strokovnega vidika. Vlagatelj poudarja, da je ob upoštevanju razpisnih pogojev in projektne naloge navedene površine mogoče uvrstiti le v točko C3 (garaže). Iz opisa točke D - ostali prostori (priloga št. VI.-VII./2) je po mnenju vlagatelja razvidno, da dovoznih poti in dovoznih ramp ni mogoče uvrstiti pod to točko. Površin komunikacij tudi ni mogoče uvrstiti pod točko D zaradi površin, saj predvidene površine iz projektne naloge tega sploh ne dopuščajo. Vlagatelj se sklicuje tudi na točko 2.4.1.1, točki 6 in 7 na strani 67 projektne naloge, ter na opis garaž na strani 73 projektne naloge. Iz analize določb razpisne dokumentacije izhaja, da so parkirna mesta, vozni pasovi med vrstami, uvozne in izvozne klančine od vhoda oz. avtomatskih vrat dalje zajete pod pozicijo "garaže". Vlagatelj tudi navaja, da je razlika med površino, zahtevano v projektni nalogi, in dejansko površino nastala zaradi objektivnih okoliščin, kar pa je dopuščeno po razpisnih pogojih in projektni nalogi (str. 55 in 65). Poleg tega je naročnik po mnenju naročnika ravnal tudi v nasprotju s pridobljenimi izvedenskimi mnenji, saj naj bi eden od izvedencev ugotovil, da spornih prostorov ni mogoče uvrstiti niti v točko D.
Vlagatelj nadaljuje, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezno pregledal, saj je v nasprotnem primeru ne bi smel oceniti s tolikšnim številom točk. Izbrani ponudnik je namreč ponudil izvedbo heliodroma na strehi, kar pri točkovanju prinese 10 točk. Po vlagateljevih podatkih na objektu, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni mogoče izvesti heliodroma, kot ga je ponudil izbrani ponudnik, ker raven hrupa, ki ga povzročajo helikopterji, presega veljavne normative za območje, kjer se nahaja predvideni objekt. Ponudba izbranega ponudnika bi morala prejeti manj točk, naročnik pa je ne bi smel izbrati, saj ne bo mogel pridobiti predmeta javnega naročila, kakršnega pričakuje.
V nadaljevanju vlagatelj opozarja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila vodil v nasprotju z določili ZJN-1 ter v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, in sicer z namenom, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku ne glede na ceno in kvaliteto ponudbe. Naročnik je pogoje javnega razpisa prilagodil izbranemu ponudniku. Oddajo javnega naročila je razpisal na podlagi 1. točke drugega odstavka 20. člena ZJN-1, kljub temu, da ob upoštevanju nove razpisne dokumentacije, ki je podlaga za pripravo ponudb v ponovljenem postopku, tega ne bi smel storiti. V tem postopku ne gre za enako razpisno dokumentacijo oz. ne gre za bistveno enake razpisne pogoje, razpisna dokumentacija pa je tudi prilagojena ponudbi enega ponudnika ter nejasna. Naročnik je razpisno dokumentacijo na vprašanje enega od ponudnikov spremenil v bistvenem delu, ko je določil, da mora biti objekt dvignjen od okolice, in to kljub temu, da takšna zahteva ni bila predvidena v razpisni dokumentaciji. S tem je naročnik ponudnike diskriminiral, saj je na podlagi želje enega od ponudnikov spremenil razpisno dokumentacijo. Podobno ravnanje je bilo tudi v primeru heliodroma, ko je naročnik razpisno dokumentacijo prilagodil izbranemu ponudniku, ker njegova lokacija zaradi zahtev PUP heliodroma ni omogočala. V novih razpisnih pogojih je sedaj predvideno, da je mogoče heliodrom izvesti variantno ob objektu na zunanjih površinah oz. je celo določeno, da mora ponudnik zgraditi heliodrom šele, ko bodo za to dani pogoji in bo glede tega sklenjen aneks. Naročnik je razpisno dokumentacijo in predmet javnega naročila stalno spreminjal ter tako povzročil, da so razpisni pogoji nejasni, vprašanje pa je, ali so na podlagi takšnih pogojev ponudbe sploh medsebojno primerljive.
Po mnenju vlagatelja je naročnik postopek vodil povsem netransparentno ter je na vsak način želel diskriminirati vlagatelja z namenom, da bi izbral ponudbo izbranega ponudnika. Po terminskem planu naj bi naročnik izbor ponudb zaključil 15.2.2004. Kljub temu, da je bilo javno odpiranje ponudb že izvedeno in je vlagatelj pričakoval izbor njegove ponudbe, je naročnik od vlagatelja dne 16.2.2004 zahteval sestanek, ki naj bi bil že naslednjega dne, 17.2.2004. Vlagatelj se je zaradi odsotnosti svojega zastopnika želel dogovoriti za drug termin, a to ni bilo mogoče, saj je naročnik pojasnil, da je treba postopek zaključiti takoj. Vlagatelj navaja, da je naročnik na sestanku želel potrditev popravkov v ponudbi, kasneje pa je ugotovil, da je bil namen sestanka le ta, da bi se njegova ponudba spremenila v nepravilno oz. v manj ugodno. Vlagatelj dodaja, da je naročnik za potrebe sestanka izvedel ročne meritve vlagateljevih tlorisov in jih primerjal s ponujenimi površinami. To je po mnenju vlagatelja neprimerno tako s strokovnega vidika kot tudi z vidika pravil razpisnih pogojev in obligacijsko-pravnih pravil, saj je naročnik s takšnim ravnanjem sam želel spremeniti vlagateljevo ponudbo in na sestanku dne 17.2.2004 pridobiti njegovo formalno soglasje. Po sklepanju vlagatelja pa naročnik ni izvedel enakega preverjanja pri izbranem ponudniku, in to kljub temu, da bi bilo takšno preverjanje utemeljeno. Naročnik je kvadrature izbranega ponudnika sprejel brez dvomov in mu dodelil vse točke. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom enakopravnosti, meni vlagatelj.
Vlagatelj je po sestanku z naročnikom in pisni potrditvi ponudbe dne 23.2.2004 poskušal izvedeti stanje postopka, pa ga je naročnik zavrnil, češ da je komisija predlog za izbor že izdelala. Vlagatelj sklepa, da je komisija predlagala izbor najugodnejšega ponudnika že takoj po sestanku dne 17.2.2004 in da je bil glede na to, da vlagatelj nikoli ni bil o tem obveščen, predlagan izbor ponudbe izbranega ponudnika. Kljub temu je vlagatelj šele marca 2004 prejel zahtevo naročnika za sklic sestanka, ki je bil 19.3.2004, na katerem je naročnik pojasnil, da gre za nadaljevanje postopka s pogajanji zaradi previsokih ponudbenih cen ter da morajo ponudniki predložiti nove ponudbe do 2.4.2004. Po novem odpiranju ponudb je vlagatelj pričakoval hiter izbor, ki pa ga ni bilo, po vlagateljevem mnenju zato, ker je bila njegova ponudba zopet cenejša od ponudbe izbranega ponudnika. Namesto odločitve je naročnik nadaljeval z enakim načinom vodenja postopka. Vlagatelj je večkrat prejel zahtevo naročnika po dodatnih pojasnilih, ki so bila nepomembna in nepotrebna, naročnik pa je vlagatelju vselej določil zelo kratek rok za odgovor. Vlagatelj meni, da je namen takšnega ravnanja njegovo ponudbo napraviti za neustrezno oz. manj ugodno. Ob tem vlagatelj opozarja, da je naročnik brez kakršnegakoli obvestila ali zahteve za pojasnilo vlagateljevo ponudbo enostransko spremenil v bistvenih delih, kar je odločilno vplivalo na točkovanje in izbor. Naročnik je v obvestilu, z dne 27.5.2004, navedel, da je vlagatelj površine dovoznih ramp v 1. in 2. kleti objekta upošteval v točki C3, kljub temu, da naj bi bil že na sestanku dne 17.2.2004 opozorjen, da te površine ne sodijo v to točko. Vlagatelj navaja, da je ta naročnikova trditev neresnična, saj naročnik takšnega opozorila vlagatelju ni nikoli podal niti ni takšno opozorilo razvidno iz zapisnika sestanka.
Dejstvo, da je naročnik ves čas diskriminiral enega od ponudnikov in da je postopek vodil netransparentno, je po mnenju vlagatelja razvidno tudi iz rezultata predmetnega postopka, saj je kljub temu, da je nadaljeval s postopkom pogajanj zaradi previsokih ponudbenih cen, naročnik po treh mesecih izbral ponudbo, ki je le za 0,12 % nižja od ponudbe vlagatelja iz februarja 2004.
Vlagatelj zaključuje, da je naročnik s spremembami razpisne dokumentacije povzročil nejasnosti in bi moral hkrati tudi ustrezno prilagoditi merila za vrednotenje ponudb, saj je prav neustreznost meril z zahtevami razpisne dokumentacije povzročila neprimerljivost ponudb in manipuliranje z njimi. Če bi naročnik res opravil analizo ponudb, bi moral opaziti navedene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer pa je šel pri vlagateljevi ponudbi tako daleč, da jo je z izvedenskimi mnenji spremenil. Naročnik bi moral po mnenju vlagatelja razveljaviti celoten razpis, saj bi moral v primeru, če na podlagi obstoječe dokumentacije ugotovi, da ne more oceniti ponudb, javni razpis ponoviti.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT ter stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk vključno z 20% DDV.

Iz zapisnika o vpogledu v spis javnega naročila, št. 17123-02-308-37p/2002, z dne 16.6.2004, je razvidno, da je vlagatelj dne 16.6.2004 na sedežu naročnika zahteval vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila in v ponudbo izbranega ponudnika, ter da je bil vpogled s strani naročnika (nečitljiv podpis) zaradi vloženega zahtevka za revizijo zavrnjen.

Vlagatelj je dne 17.6.2004 vložil dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 10.6.2004 oz. podrejeno vložil nov zahtevek za revizijo zoper naročnikovo zavrnitev vpogleda v spis.

Naročnik je z dokumentom "odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17122-03-403-66/2004/3, z dne 23.6.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik opozarja, da je po prejemu zahteve za obrazloženo obvestilo le-to pričel pripravljati, v katerem bi vlagatelja povabil k vpogledu, vendar pa obrazloženega obvestila zaradi vloženega zahtevka za revizijo vlagatelju ni poslal.
Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na dovozne rampe iz 1. v 2. klet s površino 150,98 m2 ter dovozno pot v 1. kleti s površino 417,36 m2 naročnik navaja, da je treba uvrstitev teh površin presojati skladno z zahtevami druge alinee prve podtočke točke 2.4.1.3 ter točke 2.4.2.1 Projektne naloge. Teh površin ni mogoče uvrstiti pod pojem, naveden v točki 2.4.2.1 Garaže, in sicer uvozne in izvozne klančine po etažah, saj so le-te ločene in locirane tako, da omogočajo enosmeren način vožnje. Pod ta pojem spadajo klančine, ki medsebojno povezujejo komunikacijske poti različnih nivojev znotraj garaže. Dokaz, da v tem primeru ne gre za enaka pojma, je dejstvo, da je prometni režim na obeh površinah različno urejen, saj je pri dostopu oz. dovozu v garažo (dovozne rampe in dovozne poti) promet dvosmeren, pri notranjih klančinah pa enosmeren. V primeru enačenja omenjenih površin oz. uvrstitve površin dovoznih ramp in dovoznih poti v površine izvoznih in uvoznih klančin po etažah vlagateljeva ponudba ne bi zadostila zahtevi po enosmerni vožnji in bi bila izločena kot neprimerna. Po mnenju naročnika se je tudi vlagatelj zavedal, kam sodijo posamezne površine, vendar je kljub temu vsakič v svoji ponudbi površine uvrščal v različne segmente. Glede dovoznih ramp in dovoznih poti se zdi naročniku zanimivo, da jih je vlagatelj šele v zadnji ponudbi uvrstil v točko C3, iz česar sledi, da je vlagatelj, ne glede na opredelitev teh površin v razpisni dokumentaciji, z njimi ves čas manipuliral z namenom doseči čim boljša razmerja. Naročnik nadaljuje, da so bile vlagateljeve ponudbe nepregledne, saj izmere in položaji prostorov niso bili navedeni. Zato je naročnik na sestanku dne 17.2.2004 zahteval pojasnilo. Naročnik navaja, da se je vlagatelj na tem sestanku strinjal, da površine dovoznih ramp in dovoznih poti spadajo v segment D (ostali prostori). Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se površine, ki so bile uvrščene v ustrezni segment in dejansko izmerjene, upoštevajo pri analizi in ocenjevanju ponudb. Predstavnica vlagatelja je na sestanku podala pripombo, da na tem sestanku ugotovljena dejstva vlagatelj vzame v vednost ter da želi opraviti računsko kontrolo vseh podatkov iz zapisnika sestanka. Dogovorjeno je bilo, da vlagatelj omenjeno preveritev naročniku poda najkasneje do 18.2.2004 do 11.00 ure ter da v nasprotnem primeru naročnik pri analizi in ocenjevanju ponudb upošteva podatke, ki so bili ugotovljeni na sestanku. Vlagatelj v tem roku preveritve ni podal, ampak jo je podal dne 24.2.2004 (pojasnilo z dne 20.2.2004). Navedeno po mnenju naročnika izkazuje, da je vlagatelj ugotovitve in navedbe sestanka sprejel kot nesporno dejstvo, ki izraža dejansko stanje njegove ponudbe, kar potrjuje s strani vlagatelja rekapitulacija ugotovljenih razlik v zapisniku z dne 17.2.2004, ki je bila priložena dopisu vlagatelja z dne 20.2.2004. Iz te rekapitulacije je razvidno, nadaljuje naročnik, da je vlagatelj tudi v tem primeru manipuliral z omenjenimi površinami, ko je ugotovil, da mu bolj ustreza, če so te površine uvrščene v segment E (zunanje površine). Zato je vlagatelj dovozno pot v 1. kleti uvrstil med zunanje površine, s pojasnilom, da le-te spadajo k parkiriščem, ki so v garaži, vendar nadomeščajo zunanja parkirišča, dovozno površino v 2. kleti pa je pustil v segmentu D (ostali prostori), kot je bilo ugotovljeno na sestanku dne 17.2.2004. Naročnik navaja, da se vlagatelj očitno zaveda, da v tem primeru ne gre za notranje klančine, ki so sestavni del garaže, kot trdi v zahtevku za revizijo.
Naročnik nadaljuje, da je uvrstitev spornih površin v segment D pravilna, kljub temu pa je pozval tudi zunanjo strokovno službo, da poda svoje mnenje na podlagi strokovne analize neodvisnega strokovnjaka. Zaradi objektivnosti je naročnik pridobil še eno mnenje sodnega izvedenca. Iz teh mnenj je razvidno, navaja naročnik, da se omenjene površine ne morejo uvrstiti v točko C (pomožni poslovni prostori vseh služb, C3, garaže), kamor jih je uvrstil vlagatelj, podjetje Lokainvest d.o.o., škofja Loka pa je podalo svoje mnenje, in sicer da na podlagi izvedenskih poročil ter z upoštevanjem standardov SIST ISO 9836 ter JUS uvrščajo obravnavani površini (dovozno rampo iz 1. kleti v 2. klet objekta v izmeri 150,98 m2 ter dovozno pot v 1. kleti v izmeri 417,36 m2) med površine v projektu, zajete pod točko D - ostali prostori. Naročnik je upošteval obe prejeti izvedenski poročili, strokovno mnenje podjetja Lokainvest d.o.o., škofja Loka, predpise in standarde, ki urejajo to področje, ter dokumentacijo predmetnega javnega naročila. Glede navedb strokovnega mnenja, na katerega se sklicuje vlagatelj, da obravnavani prostori v razpisni dokumentaciji niso predvideni in da jih ni mogoče uvrstiti v točko D, je naročnik ugotovil, da so ti prostori del objekta, zato jih je treba na podlagi standarda JUS ter SIST ISO 9836, ki le-te uvrščata med komunikacijske površine, ki po dokumentaciji sodijo v točko D - ostali prostori, uvrstiti v celoto objekta, ne glede na dejstvo, da v točki D niso posebej navedeni.
Glede vlagateljevega očitka o samovoljni izpustitvi treh prostorov naročnik opozarja, da prostori dveh vratarnic in dodatnega depoja po projektni nalogi niso bili zahtevani. Kljub navedbi v obvestilu o oddaji naročila, da se ti prostori štejejo kot dodatna ugodnost, jih naročnik pri vrednotenju ponudb ni smel upoštevati, saj bi s tem kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1 ter načelo enakopravnosti. Glede vlagateljevih očitkov o večkratnem pozivanju k podajanju dodatnih pojasnil k ponudbi pa naročnik navaja, da je v skladu s 54. členom in tretjim odstavkom 20. člena ZJN-1 od ponudnikov dolžan in upravičen zahtevati pojasnila zaradi ugotovitve pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb ter omogočanja njihovega vrednotenja in primerjave.
Glede vprašanja heliodroma naročnik navaja, da je v času analize ponudb od Oddelka za urbanizem mestne uprave pridobil lokacijski informaciji za oba ponujena objekta, pri čemer je ugotovil, da ta dokumenta določata tudi tehnične pogoje za oba objekta oz. za celotni program dejavnosti, naveden v obeh lokacijskih informacijah, za katerega se bo gradil določeni objekt, Dokumenta določata, da mora biti zagotovljeno varovanje okolja oz. varstvo pred hrupom v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/1995, 66/1996; v nadaljevanju: Uredba) ter da novogradnje in nove dejavnosti ne smejo presegati stopenj hrupa, določenih z Uredbo. Iz lokacijskih informacij je razvidno, da sta lokaciji obeh ponudnikov uvrščeni v enako območje, ki je določeno v 1. tabeli 5. člena Uredbe, zato se morata obe ponudbi obravnavati enako. Naročnik meni, da je nesmiselna vlagateljeva trditev, da na lokaciji izbranega ponudnika ni mogoče zgraditi heliodroma, na lokaciji vlagatelja pa je to mogoče.
Glede vlagateljevih očitkov o poteku postopka s pogajanji in merjenju prostorov naročnik meni, da so z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozni. Kljub temu naročnik meni, da so bile spremembe razpisne dokumentacije izvršene v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 in da je naročnik ves čas postopka s pogajanji spoštoval transparentnost. Tudi glede merjenja prostorov iz vlagateljeve ponudbe naročnik meni, da so bile površine izmerjene objektivno in transparentno.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu najkasneje v roku treh dni od prejema odgovora na zahtevek za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek za revizijo umika.

Izbrani ponudnik je dne 23.6.2004 vložil pripravljalno vlogo kot odgovor na vlagateljev zahtevek za revizijo, v kateri odgovarja na vlagateljeve očitke iz zahtevka za revizijo in predlaga, da naročnik v celoti zavrne zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik tudi predlaga, da Državna revizijska komisija v primeru, da bo vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnjen, izbranemu ponudniku prizna stroške, ki jih je imel s pripravljalno vlogo, in sicer v višini 2.000 točk z 20% DDV.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 1.7.2004, skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v tem dopisu odgovarja na nekatere naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 5.7.2004 na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo, ki se nanaša na izpodbijano javno naročilo.

Izbrani ponudnik je dne 6.7.2004 vložil pripravljalno vlogo in izjavo, da vstopa v postopek revizije kot stranski intervenient na strani naročnika.

Državna revizijska komisija je dne 20.7.2004 sprejela sklep, št. 018-151/04-24-1281, s katerim je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz odgovora na zahtevek za revizijo, št. 17122-03-403-66/2004/3, z dne 23.6.2004, razveljavila in naročniku naložila, da je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu sklepa. Vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo oziroma podrejeno nov zahtevek za revizijo, z dne 17.6.2004, je Državna revizijska komisija zavrgla.

Iz zapisnika o ogledu dokumentacije, z dne 6.8.2004, je razvidno, da je vlagatelj dne 6.8.2004 vpogledal v dele ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 12.8.2004 naročniku posredoval dokument "zahtevek za revizijo - pripravljalna vloga", v katerem uvodoma navaja, da se napotilo Državne revizijske komisije glede nemožnosti širitve zahtevka za revizijo in navajanja novih kršitev ne more nanašati na nova, pri vpogledu pridobljena dejstva, ki dodatno dokazujejo določeno kršitev naročnika oz. ki kažejo dodatne razloge za nepravilnost naročnikove odločitve. Po mnenju vlagatelja napotila Državne revizijske komisije tudi ni mogoče razumeti kot prekluzijo za primer, ko bi vlagatelj šele z vpogledom odkril kršitev, saj bi bila s tem kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Če bi naročnik ponudniku takoj, še pred iztekom roka za vložitev prvotnega zahtevka za revizijo, omogočil vpogled v spis javnega naročila, ponudnik ne bi bil v ničemer omejen v navajanju kršitev naročnika. Če bi napotilo Državne revizijske komisije razlagali drugače, bi bil to nevaren precedens, saj bi lahko naročniki ponudnikom zavračali vpogled z namenom, da bi potekel rok za vložitev zahtevka za revizijo in bi nastopila prekluzija glede navajanja kršitev, za katere ponudniki do vpogleda ne bi vedeli.
Vlagatelj navaja, da po izvedenem vpogledu v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo, z dne 10.6.2004, in vlaga ta zahtevek za revizijo oz. pripravljalno vlogo kot dopolnitev in dodatno utemeljitev navedb iz zahtevka za revizijo z dne 10.6.2004.
Vlagatelj navaja, da mu je naročnik onemogočil vpogled v nekatere ključne podatke iz ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj se tako ne strinja z ravnanjem naročnika, s katerim mu je bil onemogočen vpogled v podatke iz obrazca ponudbe izbranega ponudnika, amortizacijski načrt in podatke o obrestni meri. Prav tako se ne strinja s tem, da mu naročnik ni omogočil vpogled v tlorise in prereze objekta izbranega ponudnika oz. v celotno ponudbo, ki se nanaša na konkretni objekt. šele iz teh podatkov je mogoče ugotoviti dejansko vrednost in pravilnost ponudbe izbranega ponudnika ter preveriti, kako so bila uporabljena merila javnega razpisa. Vlagatelj se strinja s primerno stopnjo varovanja zaupnosti, vendar meni, da podatki, glede katerih je zahteval vpogled, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Vlagatelj v nadaljevanju dodatno utemeljuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na očitke o neupravičeni spremembi vlagateljeve ponudbe, o pridobljenih strokovnih mnenjih v postopku ocenjevanja ponudb ter o nezmožnosti izvedbe objekta izbranega ponudnika s heliodromom na strehi oz. v bližini objekta. Vlagatelj tudi dodatno navaja, da dokumentacija, ki je predložena v ponudbi izbranega ponudnika, ne izkazuje ustreznega lastništva izbranega ponudnika na zemljiščih, ki so predmet ponudbe, niti ne izkazuje, da bi bile te nepremičnine proste bremen oz. pravic tretjih oseb. Poleg tega naj nekatere nepremičnine, ki jih ponuja izbrani ponudnik, sploh še ne bi obstajale kot samostojne parcele. V nadaljevanju vlagatelj opozarja tudi na dodatna dejstva in dokaze, ki govorijo o netransparentnosti predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter o drugih kršitvah načel javnega naročanja.
Vlagatelj navaja tudi stroške postopka, in sicer stroške takse za zahtevek za revizijo ter stroške sestave zahtevka za revizijo oz. prve pripravljalne vloge v višini 2.000 točk in 20% DDV.

Naročnik v dokumentu "odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17122-03-403-66/2004/14, z dne 17.8.2004, odgovarja na vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 10.6.2004, ter na vlagateljev dokument "zahtevek za revizijo - pripravljalna vloga", z dne 12.8.2004. Naročnik ponavlja navedbe iz svojega odgovora na zahtevek za revizijo, z dne 23.6.2003, in sicer glede uvrstitev dovoznih ramp in dovoznih poti v vlagateljevi ponudbi, glede izpustitve treh prostorov iz ponudbe vlagatelja, glede očitkov o možnostih izvedbe heliodroma ter glede očitkov o netransparentnem vodenju postopka, dodatno pa odgovarja tudi na vlagateljeve očitke o neupravičenem onemogočanju vpogleda v dokumentacijo ter očitke o neustrezni dokumentaciji glede lastništva na zemljiščih ponujenega objekta izbranega ponudnika. Naročnik meni, da je vlagatelju omogočil vpogled v tiste podatke, ki niso zaupni, drugi podatki, v katere vpogled je zahteval vlagatelj, pa so po mnenju naročnika zaupni oz. predstavljajo intelektualno lastnino izbranega ponudnika. Naročnik tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil ustrezna dokazila glede lastništva nepremičnin, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu najkasneje v roku treh dni od prejema odgovora na zahtevek za revizijo pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek za revizijo umika.

Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 19.8.2004, naročniku posredoval pripravljalno vlogo, v kateri odgovarja na vlagateljeve očitke iz dokumenta "zahtevek za revizijo - pripravljalna vloga", z dne 12.8.2004. Izbrani ponudnik predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, poleg tega pa poleg stroškov, ki jih je že priglasil, dodatno zahteva še stroške te pripravljalne vloge, in sicer 2.000 točk ter 20%DDV.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.8.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.8.2004, Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-202/04-24-1705, z dne 22.9.2004, za izdelavo strokovnega mnenja glede uvrstitve ponujenih prostorov v ustrezne kategorije razpisne dokumentacije (A, B, C, D in E) imenovala Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Prometno tehniški inštitut, Jamova 2, Ljubljana. Za izdelavo strokovnega mnenja je bil določen dr. Alojzij Juvanc, ki mu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo in projektno nalogo, vloge vlagatelja in naročnika ter ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in izbranega ponudnika). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za pridobitev strokovnega dovoljenja v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.9.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 300.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 15.10.2004 in ga v skladu z drugim odstavkom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. št. 26/99, 96/02, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) dne 18.10.2004 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter presoji strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je naročnik samovoljno in enostransko spremenil njegovo ponudbo, ko je iz nje oz. iz ocenjevanja izločil tri prostore (dve vratarnici in depo), površino dovoznih ramp iz 1. kleti v 2. klet objekta v izmeri 150,98 m2 ter površino dovozne poti v 1. kleti v izmeri 417,36m2 pa je izločil iz točke C3 (garaže, točke C pomožni prostori vseh služb), kamor jih je v ponudbi uvrstil vlagatelj, ter jih prestavil v točko D (ostali prostori).

Eno temeljnih pravil v postopku oddaje javnega naročila je prepoved naknadnega spreminjanja ponudb. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 sme naročnik od ponudnikov v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb zahtevati pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Ponudba, ki je v trenutku poteka roka za predložitev ponudb nepravilna, kasneje ne more konvalidirati. Pravilo iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1 velja brez izjeme za odprti postopek, medtem ko je v postopku s pogajanji njegova aplikacija prilagojena naravi pogajanj. Za pogajanja je namreč značilno, da se lahko ponudba v določenih sestavinah prilagaja poteku pogajanj, zaradi česar nujno prihaja tudi do njenih sprememb. Vendar pa se lahko ponudba spremeni le na enak način, kot je bila tudi dana. To pomeni, da mora biti sprememba ponudbe izrecna in izražena v enaki obliki, hkrati pa jo mora podati tisti, ki oblikuje ponudbeno voljo, to je ponudnik. V skladu s pravili obligacijskega prava se namreč naslovnikov akcept ponudbe s predlogom, naj se ponudba v nečem spremeni ali dopolni, obravnava kot zavrnitev ponudbe in nova ponudba naslovnika prejšnjemu ponudniku, kar v temelju nasprotuje naravi postopka oddaje javnega naročila. Naročnik (naslovnik ponudbe) v postopku oddaje javnega naročila torej sam ne more spreminjati ponudbe, pač pa lahko v postopku s pogajanji le predlaga ponudniku, da ponudbo sam, z lastno in izrecno izjavo ponudbene volje, v določenih delih prilagodi postopku pogajanj in ugotovitvam naročnika v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Če ponudnik ne pristane na spremembo določenega dela njegove ponudbe oz. ne poda lastne izrecne in jasne volje, je naročnik dolžan ponudbo oceniti in ovrednotiti tako, kot je podana, pri čemer mora v primeru, ko gre za pomanjkljivosti v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ponudbo izločiti kot nepravilno, v primeru, ko gre za elemente, ki ne vplivajo na pravilnost, pač pa na ocenjevanje ponudbe, pa le-teh pri ocenjevanju ponudb ne more upoštevati.

Z vidika zgornjih ugotovitev je treba obravnavati tudi vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnik samovoljno spremenil njegovo ponudbo. Uvodoma gre ugotoviti, da se naročnik in vlagatelj nista sporazumela o tem, da se sporni prostori izločijo iz točke C3 in uvrstijo v točko D. Naročnik sicer zatrjuje, da se je vlagatelj na sestanku dne 17.2.2004 strinjal, da površine dovoznih ramp in dovoznih poti spadajo v segment D. Ker Državni revizijski komisiji to po pregledu dokumentacije ni bilo očitno, je dne 14.9.2004 izvedla pojasnjevalni sestanek, na katerega je povabila predstavnike naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika. Na vprašanje, v katerem delu razpisna dokumentacija dopušča premeščanje površin iz posameznih kategorij prostorov, je naročnik odgovoril, da iz same razpisne dokumentacije to ne izhaja, pač pa je naročnik to storil na podlagi pridobljenih strokovnih mnenj. Naročnik se je pri tem skliceval tudi na zapisnik sestanka z dne 17.2.2004, zato ga je Državna revizijska komisija na pojasnjevalnem sestanku vprašala, iz katerega dela zapisnika sestanka z dne 17.2.2004 je razvidno, da je bilo na tem sestanku obravnavano premeščanje površin, in iz katerih dokumentov je razvidno soglasje vlagatelja, da se sporne površine premestijo iz točke C3 v točko D. Naročnik je pojasnil, da to izhaja iz tretje točke zapisnika sestanka z dne 17.2.2004, kjer je navedeno: "Na sestanku so bile izvedene dejanske meritve površin prostorov iz točke D - ostali prostori, na podlagi izmer, podane s strani predstavnika kandidata, kot sledi.", ter da so omenjene površine obravnavane v 7. in 6. alinei te točke.

Po vpogledu v zapisnik sestanka z dne 17.2.2004 je Državna revizijska komisija ugotovila, da so v točki 3 navedene izmere površin prostorov iz točke D - ostali prostori, ni pa razvidno, da bi vlagatelj podal soglasje k premeščanju spornih površin iz točke C3 v točko D. Nasprotno, vlagatelj je naročniku z dopisom, z dne 20.2.2004, pojasnil, da je prejel zapisnik sestanka z dne 17.2.2004, glede katerega ugotavlja, da zanj ne predstavlja zavezujočega dokumenta. Glede na vse navedeno gre tako ugotoviti, da naročniku ni uspelo pojasniti niti pravne podlage za premeščanje površin niti dejstva pridobitve vlagateljevega soglasja za tako premeščanje. Ker je Državna revizijska komisija na podlagi zgornjih izvajanj ugotovila, da med naročnikom in vlagateljem v fazi pogajanj ni bilo soglasja o premeščanju spornih površin, to posledično pomeni, da bi moral naročnik v primeru, če je uvrstitev posameznih prostorov v napačne kategorije, določene v razpisni dokumentaciji, vplivala na ocenjevanje, teh prostorov pri ocenjevanju ponudbe ne upoštevati, nikakor pa ne bi smel sam, brez izrecne privolitve vlagatelja, površine premestiti iz točke C3 v točko D.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je morala Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotoviti, v katere kategorije spadajo v skladu z določili razpisne dokumentacije sporni prostori, ki jih je naročnik izločil iz vlagateljeve ponudbe oz. premestil iz točke C3 v točko D. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna presoja, ali je vlagatelj sporne prostore uvrstil v pravilne kategorije in bi zato moral naročnik njegovo ponudbo oceniti tako, kot je podana, ali pa je vlagateljeva umestitev prostorov z vidika določil razpisne dokumentacije nepravilna in bi naročnik zato moral te prostore izločiti in jih pri ocenjevanju ne upoštevati.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da je naročnik neupravičeno izločil tri prostore (dve vratarnici in depo) gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasnjuje, v katero kategorijo sodijo ti prostori, niti ne zatrjuje, da je te prostore uvrstil v svojo ponudbo v skladu z določili razpisne dokumentacije. Vlagateljeve revizijske navedbe so v tem delu pavšalne in jih v revizijskem postopku ni mogoče preveriti oz. jim ni mogoče slediti.

Glede vprašanja o tem, v katero kategorijo bi v skladu z določili razpisne dokumentacije morale biti uvrščene površine dovoznih ramp, in sicer iz 1. kleti v 2. klet vlagateljevega objekta v izmeri 150,98 m2 ter površina dovozne poti v 1. kleti v izmeri 417,36m2, je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN pridobila strokovno mnenje, ki ga povzema v nadaljevanju obrazložitve.

Državna revizijska komisija je za potrebe izdelave strokovnega mnenja postavila naslednje vprašanje: "Ali je uvrstitev dovoznih klančin in dovoznih ramp v skupino C3 z vidika določil razpisne dokumentacije pravilna"" Strokovno mnenje vsebuje v tem delu naslednje pojasnilo:

"Dovozne klančine in dovozne rampe (oba termina imata isti pomen: klančina za dovozno pot) so pri parkiriščih na splošno upoštevane kot dovozne poti in kot take predstavljajo obvezno površino za zagotavljanje dostopa do parkirnih mest (dalje PM). Njihova dimenzija (širina, dolžina) je odvisna od tehničnih pogojev objekta (položaj, višinska razlika etaž) in velikosti uporabnikov PM (velikost vozil, obračalni radij), dodatno pa še od pogojev, postavljenih v PN (projektna naloga; op. Državne revizijske komisije) (dodatna višina, enosmernost ramp, morebitna večja širina rampe). Dovozne klančine imajo pri parkiriščih isto funkcijo kot dovozna površina do PM (v PN stran 73 navedena kot vozni pas med dvema vrstama PM). V obeh primerih gre za obvezne komunikacijske površine, dočim sama PM predstavljajo uporabno površino.
V siceršnji strokovni praksi razumemo površino prostorov za parkiranje (PM) kot uporabno površino parkirišča, dovozne poti (uvoze, izvoze, rampe, površine med PM) kot komunikacijske poti, ostale ureditve (zelenice, prostor za stebre, čuvajnico ipd) pa kot tehnične površine. Površina dovoznih poti, razdeljena na število PM določa bruto površino 1 PM, ki je eden izmed osnovnih pokazateljev uspešnosti zasnove parkirišča. Ostale ureditve sicer prispevajo svoj delež k stroškom gradnje in urejanja 1 PM, vendar so posredno odvisne od velikosti celotne obdelovane površine (parcele), od zasnove parkirišča samega in od morebitnih pogojev, določenih v postopku priprave projektne dokumentacije.
RD (razpisna dokumentacija; op. Državne revizijske komisije) in PN sta v danem primeru določili (RD: III.del, tč. 3.1 in 3.2; PN: tabela C3, str.127), da se v skupno površino glavnih prostorov prištevajo tudi garaže. Resda PN v tč.2.3 tabela 1) navaja garažo kot "parkirni prostori v kleti", vendar tam kot pogoj površine ni zapisana neto površina PM 1.790 m2 (za 100 OV po 2,5x5,0 + za 30 SV po 3,0x6,0m) ampak 4.250 m2, kar pomeni, da je razpisovalec upošteval garažo kot zaključeno celoto.
Zaključek v Analizi prispelih ponudb (Lokainvest) na strani 1 navaja zmotno trditev, da dovozne rampe iz 1K v 2K (150,98 m2) in dovozne poti v 1K (417,36 m2) ne sodijo med garažne površine. Če se obravnava garaža po določilih RD kot celota (torej PM + dovozne poti + ostale /tehnične/ površine), sodi dovozna rampa iz 1K v 2K med površino garaže. Dovozna pot in klančina v 1K pa po določilih RD sploh "ne obstajata" (nadomestno parkirišče).

Sklep 1-1: Dovoznih klančin, ki se nahajajo znotraj gabarita objekta, v postopku ni mogoče ločiti od dovozne površine do posameznih PM.
Sklep 1-2: Z vidika določil razpisne dokumentacije je uvrstitev dovoznih klančin (in dovoznih ramp, kar je isto), ki se nahajajo znotraj gabarita objekta, v skupino C3 pravilna. Zlasti, ker razpisovalec v RD v njenem II.delu, točka 10, stran 16, določa "izključitev ponudnika, če ponudba ne bo v celoti pripravljena v skladu s to (op.p. namreč RD) dokumentacijo", obenem pa je iz RD jasno razvidno, da razpisovalec v C3 ni predvidel neto površine PM ampak garažo kot celoto.
Sklep 1-3: Dovozne poti in klančine v 1K pri neizbranem ponudniku iz razloga razpisnih pogojev ni mogoče všteti v skupino C3, ker se tja ne všteva niti parkirišče v 1K kot tako ("nadomestno parkirišče", RD- PN stran 70).
Sklep 1-4: Glede na funkcijo in položaj v objektu dovozne rampe do parkirišča v kleti po določilih RD štejejo med C3 (vodijo do zahtevanega parkirišča). Pri neizbranem ponudniku klančina iz 1K v 2K, pri izbranem pa klančini v 1K. Namesto, da se pri neizbranem ponudniku ta površina odšteje, bi jo bilo treba, vkolikor že ni všteta, pri izbranem ponudniku prišteti (izenačenje pogojev)."

Državna revizijska komisija sledi strokovnemu mnenju in ugotavlja, da je vlagatelj v kategorijo C3 pravilno umestil površine dovoznih ramp iz 1. kleti v 2. klet objekta v izmeri 150,98 m2, da pa v skladu z določili razpisne dokumentacije v kategorijo C3 ne sodijo dovozne poti in klančine v 1. klet v izmeri 417,36m2, ker se tja ne všteva niti parkirišče v 1. kleti kot tako. Strokovno mnenje v tej zvezi navaja, da je razprava o uvrstitvi dovozne poti (klančin) v 1. klet (417,36 m2) v skupino C3 glede na pogoje razpisne dokumentacije oz. projektne naloge v prilogi VI-VII/1 poglavje 2.4.1.3 točka 1 alinea 4 (stran 70) brezpredmetna. Če tja ne sodi "nadomestno parkirišče" (locirano v objektu namesto na zunanji površini), tudi dovozna pot in klančina do njega ne sodita tja.

Naročnik torej vlagateljeve ponudbe ni ocenil tako, kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji. Le-ta je od ponudnikov zahtevala, da v skladu z opisom razporeditve prostorov iz priloge št. VI. - VII./2 razpisne dokumentacije prikažejo potrebne površine prostorov (8. alinea točke 8.1.7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila). Naročnik je v poglavju 13 navodil (Merila) v točki 13.1.3 določil, da bo kot eno izmed meril ocenjeval tudi razmerje med seštevkom skupne uporabne površine in uporabno površino glavnih prostorov. Kot navaja tudi strokovno mnenje v pojasnilu na vprašanje 3, večja površina, ponujena pod točko C3, povečuje uporabno površino glavnih prostorov. Ker se ta površina nahaja v formuli točke 13.1.3 navodil v imenovalcu, v razmerju do skupne uporabne površine vpliva na rezultat. Čim večja je uporabna površina glavnih prostorov, tem nižji je količnik, kar pomeni pridobitev več točk. Večja uporabna površina glavnih prostorov vpliva tudi na izračun nižjega količnika pravilne ponudbe in s tem na pridobitev večjega števila točk, zato gre slediti vlagatelju, ki navaja, da je naročnikovo premeščanje površin (ki je, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, tako nedopustno z vidika spreminjanja ponudbene volje vlagatelja kot tudi vsebinsko deloma nepravilno z vidika določil razpisne dokumentacije) vplivalo na število točk, ki jih je v postopku ocenjevanja pridobila njegova ponudba.

Glede na vse zgoraj navedeno gre tako glede vprašanja premeščanja spornih prostorov iz točke C3 v točko D skleniti, da je bilo samo premeščanje s strani naročnika (in brez soglasja vlagatelja) nedopustno, da je bilo deloma vsebinsko nepravilno, hkrati pa je vplivalo tudi na količnik iz točke 13.1.3 navodil in s tem lahko tudi na število točk, ki bi jih vlagateljeva ponudba morala prejeti v postopku ocenjevanja ponudb. S tem je bil kršen četrti odstavek 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik uporabiti merila na način, kot so bila opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika v postavki 13.1.4. Heliodrom, saj njegov objekt ne bo mogel imeti heliodroma na strehi.

Naročnik je gradnjo heliodroma predvidel na strani 73 projektne naloge, kjer je zapisal:

"Ponudniki morajo zagotoviti tehnično možnost zgraditve heliodroma na ponujeni lokaciji, in sicer na strehi oz. nad zadnjo etažo objekta ali variantno ob objektu na zunanjih površinah. Do faze zgraditve heliodroma morata biti objekt in okolica gradbeno finalizirana. Ko bodo dani pogoji za zgraditev heliodroma, mora ponudnik le-tega zgraditi, za kar bo sklenjen aneks k pogodbi.".

V 8. točki navodil je naročnik naštel, katere dokumente mora predložiti ponudnik, da se bo ponudba štela za popolno. Glede heliodroma sta relevantni dve alinei točke 8.1.7 navodil. V drugi alinei točke 8.1.7 navodil je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev prostorskega akta, iz katerega "je razvidna možnost izvedbe programa, v skladu z zahtevami te dokumentacije (razen v primeru heliodroma)". V tretji alinei točke 8.1.7 navodil pa je naročnik določil, da mora ponudnik predložiti mnenje pooblaščene službe Uprave RS za civilno letalstvo o možnostih izvedbe heliodroma na ponujeni lokaciji, ki mora biti pozitivno.

V točki 13.1.4 navodil je naročnik določil, da bo izvedbo heliodroma tudi ocenjeval, saj je določil, da bo ponudnik za izvedbo objekta s heliodromom na strehi prejel 10 točk, če pa bo heliodrom predvidel v okolici objekta, ne bo prejel nobene točke.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik od ponudnikov v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 zahteva, da zagotovijo tehnične možnosti zgraditve heliodroma na strehi oz. nad zadnjo etažo objekta ali variantno ob objektu na zunanjih površinah. Za izpolnjevanje tega pogoja pa naročnik izrecno ni zahteval predložitev prostorskih aktov, iz katerih bi bila razvidna dopustnost izvedbe, kot to velja za ostale zahteve iz dokumentacije, pač pa predložitev mnenja pooblaščene službe Uprave RS za civilno letalstvo o možnostih izvedbe heliodroma na ponujeni lokaciji, ki mora biti pozitivno. Da naročnik od ponudnikov ne zahteva, da morajo biti za ponujeni objekt že v času oddaje ponudbe v skladu s prostorsko oz. okoljsko zakonodajo izdani prostorski akti, v skladu s katerimi bi imel ponudnik pravico zgraditi heliodrom, oz. da je izvedba heliodroma v tej fazi postopka zgolj pogojna, je razvidno tudi iz projektne naloge, kjer naročnik navaja, da bo ponudnik dolžan heliodrom zgraditi šele, ko bodo za to dani pogoji. To je očitno ugotovil tudi vlagatelj, saj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik prvotno zahtevo v originalni razpisni dokumentaciji prvega postopka, da morajo ponudniki zagotoviti izgradnjo heliodroma bodisi na strehi bodisi ob objektu, spremenil tako, da je ponudnikom naložil, da morajo zagotoviti le tehnične možnosti za izgradnjo heliodroma, ko bodo za to dani pogoji.

Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v meritorno presojo vprašanja, ali je v postopku oddaje javnega naročila od ponudnikov dopustno zahtevati, da ponudijo (in v ponudbeno ceno celo vključijo) tako izvedbo objekta, ki v času oddaje ponudb domnevno sploh še ni pravno dopustna, oz. ali je z vidika načela gospodarnosti porabe javnih sredstev kot ekonomsko ugodnost dopustno vrednotiti del ponudbe, za katerega ni jasno, če bo do njegove realizacije sploh prišlo oz. bo izgrajen objekt lahko sploh v celoti služil svojemu namenu (meritorna presoja teh vprašanj v tej fazi postopka ni mogoča z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj postanejo določbe razpisne dokumentacije v fazi po prejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila aksiom), gre ugotoviti, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da izkažejo pravno dopustnost izvedbe heliodroma. S tega vidika so zato brezpredmetne navedbe vlagatelja, ki zatrjuje, da veljavni prostorski akti ne omogočajo izvedbe heliodroma na objektu, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Kot je bilo že omenjeno je naročnik kot dokaz za izpolnjevanje zahteve za izvedbo heliodroma, ki jo je mogoče obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, zahteval le pozitivno mnenje Uprave RS za civilno letalstvo, medtem ko je samo izvedbo vrednotil glede na ponujeno tehnično rešitev lokacije heliodroma, pri čemer od ponudnikov ni zahteval predložitev dokumentov, iz katerih bi bila razvidna pravna dopustnost izvedbe z vidika prostorskih oz. okoljskih predpisov. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta predložil mnenje Uprave RS za civilno letalstvo (dokument z dne 19.11.2002) ter dopolnilno mnenje Uprave RS za civilno letalstvo (dokument z dne 5.12.2003), iz katerih je razvidno, da je postavitev heliporta na predvideni lokaciji načeloma možna, pri čemer je Uprava RS za civilno letalstvo izrecno navedla, da mnenje izdaja z vidika varnosti zračnega prometa. Izbrani ponudnik je s predložitvijo teh dokumentov izpolnil pogoj, ki ga je določil naročnik v tretji alinei točke 8.1.7 navodil, zato ni mogoče ugotoviti, da bi bila njegova ponudba v tem delu nepravilna. Glede ocenjevanja izvedbe heliodroma z vidika 11. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pa gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil tehnično rešitev s heliodromom na strehi objekta, zato ni mogoče ugotoviti, da je bilo ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika izvedeno v nasprotju z opisom merila iz točke 13.1.4 navodil. Ob tem Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je vsebina zahteve za izvedbo heliodroma (tako v delu, ki ga je mogoče obravnavati kot pogoj, kot tudi v delu, ki ga je mogoče obravnavati kot merilo) v fazi po prejemu odločitve o oddaji naročila aksiom, zato lahko Državna revizijska komisija preverja le aplikacijo te zahteve v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ne more pa meritorno presojati njene vsebine.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo tudi navaja, da je naročnik pogoje tega postopka oddaje javnega naročila spreminjal in prilagajal izbranemu ponudniku, da naročnik ne bi smel izvesti postopka s pogajanji po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZJN-1, da je razpisna dokumentacija nejasna, da je naročnik stalno spreminjal način vodenja postopka, pri čemer meril ni ustrezno prilagodil, da je naročnik za potrebe sestanka dne 17.2.2004 izvedel ročne meritve tlorisov, da je naročnik vlagatelja med pogajanji stalno pozival k nepotrebnemu pojasnjevanju in mu postavljal kratek rok za odgovore ter da je postopek vodil netransparentno. Glede teh vlagateljevih navedb gre ugotoviti, da so z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj se je z domnevnimi (zgoraj navedenimi) kršitvami seznanil že med samim potekom postopka s pogajanji, zato bi moral zahtevek za revizijo vložiti takoj, najkasneje pa do dneva prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija zato v tej fazi postopka, po prejemu naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, navedenih trditev vlagatelja ne more več vsebinsko presojati.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da mu je naročnik na vpogledu, dne 6.8.2004, onemogočil vpogled v nekatere ključne podatke javnega razpisa, gre ugotoviti, da je načelo javnosti oz. načelo publicitete eno temeljnih načel javnega naročanja. Drugi odstavek 6. člena ZJN-1 določa, da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-1. Načelo javnosti in pravica do vpogleda v postopkovno in ponudbeno dokumentacijo, ki jo je v postopku oddaje javnega naročila mogoče izpeljati iz drugega odstavka 6. člena ZJN-1, v postopku revizije oddaje javnega naročila pa v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN iz subsidiarne uporabe 150. člena ZPP, ni brez omejitev. ZJN-1 naročnika na več mestih (8. člen, drugi odstavek 43. člena, tretji odstavek 79. člena) zavezuje, da varuje kot zaupne vse podatke o ponudnikih, ki jih predpis o gospodarskih družbah ali kakšen drug predpis določa kot zaupne. Poslovna skrivnost je v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD) definirana na subjektiven in objektiven način: za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; ne glede na to, ali so določeni s tovrstnimi sklepi, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V skladu z zgoraj navedenim je treba odgovor na vprašanje, kateri podatki iz ponudbe so tisti, ki jih lahko naročnik sporoči sodelujočim v postopku, iskati v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer je treba na eni strani upoštevati načelo javnosti in transparentnosti ter pravico do učinkovitega pravnega varstva, na drugi pa pravila o varovanju zaupnih informacij. Glede vprašanja dostopnosti do podatkov iz ponudbene dokumentacije konkurenčnih ponudnikov tako nedvomno velja, da lahko ponudniki vpogledajo v tisti del ponudbe, ki je javen. Javni del ponudbe obsega tiste podatke, ki jih kot javne opredeljuje že ZJN-1 in so objavljeni na javnem odpiranju ponudb, ter podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril.

Iz zapisnika o ogledu dokumentacije (dokument z dne 6.8.2004) je razvidno, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil obrestno mero, strukturo cene, amortizacijski načrt ter tlorise in prereze ponujenega objekta, zaradi česar naročnik vlagatelju ni dopustil vpogleda v te dele ponudbene dokumentacije, s čimer se slednji ne strinja.

V zvezi z obrestno mero, strukturo cene, amortizacijskim načrtom ter tlorisom in prerezom objekta gre ugotoviti, da ponudbeni dokumenti, na katere se ti podatki nanašajo, lahko vsebujejo informacije, ki bi jih bilo mogoče označiti za poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da bi bilo glede na naravo obravnavanih podatkov, ki so lahko predmet internega poslovnega razmerja med izbranim ponudnikom in njegovo banko oz. ki se lahko nanašajo na specifično oblikovanje ponudbene cene in tehnične oz. arhitekturne rešitve, mogoče šteti, da gre za podatke, ki jih je mogoče obravnavati kot poslovno skrivnost, torej za podatke, za katere obstaja možnost, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ne nazadnje gre ugotoviti, da je te podatke za poslovno skrivnost označil sam izbrani ponudnik. Ob tem velja poudariti, da presoja o tem, katere podatke, v katere je želel vpogledati vlagatelj, je oz. ni mogoče obravnavati kot poslovno skrivnost, v tej fazi postopka ne more več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije o samem zahtevku za revizijo. Konkretno pa bo moral o tem, katere podatke je mogoče obravnavati kot zaupne, presoditi naročnik v nadaljnjih fazah predmetnega postopka oz. ob odločanju o morebitni ponovni zahtevi za vpogled v dokumentacijo.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v morebitnem nadaljevanju postopka ponovno oceni ponudbi ob upoštevanju zgornjih ugotovitev, pri čemer mora ustrezno upoštevati načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1 ter načelo primerljivosti ocenjevanja, ki je izpeljano iz načela enakopravnosti. Poleg tega naj naročnik v nadaljevanju ustrezno obravnava tudi tisti del strokovnega mnenja, ki se nanaša na ugotovitve o (ne)gospodarnosti meril, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Naročnik naj tudi preveri, ali so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila še izpolnjeni pogoji za oddajo naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Prvi odstavek 19. člena ZRPJN določa, da se postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa (v postopku pred naročnikom vloženega) zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 19. člena ZRPJN določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. V določenih primerih lahko Državna revizijska komisija odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti (in jih torej tudi ni navedel v zahtevku za revizijo), so pa vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Tudi v teh primerih mora Državna revizijska komisija upoštevati meje zahtevka za revizijo, kar pomeni, da je v vsakem primeru vezana na "tožbeni predlog", kot ga vlagatelj opredeli v revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija s svojo odločitvijo ne more ugoditi zahtevku za revizijo v večjem obsegu, kot to zahteva vlagatelj. Iz navedenih določb prvega in drugega odstavka 19. člena ZRPJN je razvidno, da je temeljno pravilo revizijskega postopka dispozitivnost. Državna revizijska komisija nudi ponudnikom pravno varstvo le na njihovo zahtevo, ne pa po uradni dolžnosti, in je pri tem tudi vezana na meje zahtevka za revizijo. Iz dikcije drugega odstavka 19. člena ZRPJN je tudi razvidno, da Državna revizijska komisija ni vezana le na meje zahtevka za revizijo, pač pa tudi na kršitve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo upošteva le tiste (domnevne) kršitve, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, ostalih kršitev, ki jih ne navede, pa Državna revizijska komisija (če zanje zve) načeloma ne more upoštevati po uradni dolžnosti. Le v izjemnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN, lahko Državna revizijska komisija ugotavlja tudi kršitve, ki jih vlagatelj sicer ni navedel v zahtevku za revizijo, ker zanje ni vedel ali ni mogel vedeti, pa razlogi za to niso na njegovi strani.

Meje "tožbenega predloga" in domnevnih kršitev se postavijo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vlagatelj je dolžan v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Na ta način opredeli in zameji predmet spora. Ko je zahtevek za revizijo vložen, le-tega načeloma ni več mogoče dopolnjevati (razen znotraj roka oz. v skladu z 12. členom ZRPJN), saj je v njem opredeljen predmet spora, na katerega je pri odločanju o utemeljenosti revizijskega zahtevka vezan tudi naročnik in lahko svojo odločitev sprejme ter argumente zanjo oblikuje le na podlagi navedb iz zahtevka za revizijo. širitev meja zahtevka za revizijo ali kršitev je zato po naročnikovi odločitvi iz 16. člena ZRPJN tudi v nasprotju z načelom kontradiktornosti, ki je v revizijskem postopku v skladu s subsidiarno uporabo določb ZPP eno temeljnih načel.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila in kasneje postopku revizije je vlagatelj vložil več pravnih sredstev, ki so določena v ZJN-1 in ZRPJN in s katerimi je želel uveljavljati svoje procesne pravice. Najprej je, tako kot mu to omogoča prvi odstavek 79. člena ZJN-1, z dopisom z dne 1.6.2004 od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dopisom z dne 7.6.2004 pa je od naročnika zahteval še vpogled v spis predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Dne 10.6.2004 je vlagatelj, ne da bi počakal na prejem obrazloženega obvestila o oddaji naročila oz. iztek 15 dnevnega roka za posredovanje obrazloženega obvestila iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1, vložil še zahtevek za revizijo. S tem, ko je vlagatelj zoper obvestilo o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem je moral v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je vsebinsko opredelil in zamejil meje zahtevka za revizijo, in sicer tako glede "tožbenega predloga" kot tudi glede navajanja domnevnih kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Namen obrazloženega obvestila je pridobiti dodatne informacije o ravnanju naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter tako tudi o morebitnih kršitvah v postopku, za katere vlagatelj pred prejemom obrazloženega obvestila še ni mogel vedeti. Enako je mogoče ugotoviti tudi glede pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če bi vlagatelj počakal na obrazloženo obvestilo ter vpogled v dokumentacijo in bi zahtevek za revizijo vložil šele po izvedbi teh procesnih dejanj, bi lahko vse kršitve, ki bi jih morebiti ugotovil naknadno, kasneje uveljavljal v zahtevku za revizijo. Pomembno je namreč opozoriti, da je bil pravni položaj vlagatelja v času, ko je čakal na obrazloženo obvestilo in vpogled v dokumentacijo, zavarovan z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-1, ki določa, da začne v primeru vložene zahteve za obrazloženo obvestilo 10 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči (šele) od dneva prejema obrazloženega obvestila. Vlagatelj torej izhaja iz napačne predpostavke, in sicer da se mu je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekal in da bi se mu, če dne 10.6.2004 zahtevka ne bi vložil, tudi iztekel. Ker naročnik obrazloženega obvestila še ni izdal in ga vročil vlagatelju, je treba glede na določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-1 ugotoviti, da rok za vložitev zahtevka za revizijo sploh še ni začel teči. V konkretnem primeru prekluzija glede navajanja kršitev zaradi vložene zahteve za obrazloženo obvestilo ni potekla desetega dne od prejema obvestila o oddaji naročila, kot to napačno sklepa vlagatelj, pač pa je prekluzijo navajanja novih kršitev povzročil sam vlagatelj, ko je dne 10.6.2004 vložil zahtevek za revizijo in s tem vsebinsko zamejil njegove meje.

Na podlagi zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zato ne more upoštevati navedb iz vlagateljeve pripravljalne vloge (dokument "zahtevek za revizijo - pripravljalna vloga" z dne 12.8.2004) in sicer v tistem delu, ki se nanaša na nove domnevne kršitve (amortizacijski načrt, lastništvo zemljišč itd.). Nove navedbe iz pripravljalne vloge je zato treba zavreči kot nedopustne. Glede na dejstvo, da je vlagatelj zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila in vpogled in bi se torej lahko seznanil z domnevnimi novimi kršitvami, ki jih navaja v pripravljalni vlogi z dne 12.8.2004, ter bi jih, če bi počakal z vložitvijo zahtevka za revizijo, lahko tudi učinkovito uveljavljal, tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN (... ni vedel ali ni mogel vedeti...) ugotavljala domnevne nove kršitve po uradni dolžnosti. Če bi vlagatelj upošteval vrstni red procesnih ravnanj strank ter roke za njihovo izvedbo, bi za te kršitve vedel ali bi mogel vedeti še pred vložitvijo zahtevka za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo z dne 10.6.2004 in pripravljalni vlogi z dne 12.8.2004 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso, 2.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo ter 2.000 točk za sestavo pripravljalne vloge z 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu s postavljenim stroškovnikom vlagatelja odločila, da se vlagatelju povrnejo zahtevani stroški, nastali z revizijo, in sicer taksa v višini 100.000,00 SIT, 2.000 odvetniški točk za sestavo zahtevka za revizijo v višini 220.000,00 SIT, 2.000 odvetniških točk za sestavo pripravljalne vloge v višini 220.000,00 SIT ter 20% DDV v višini 88.000,00 SIT, skupaj torej 628.000,00 SIT.

Ker je vlagatelj za pridobitev strokovnega mnenja dne 27.9.2004 založil predujem v višini 300.000,00 SIT (povrnitev tega stroška postopka vlagatelj do sprejema odločitve Državne revizijske komisije, kot to določa peti odstavek 22. člena ZRPJN, ni zahteval), dejanski stroški za pridobljeno strokovno mnenje pa so znašali 240.000,00 SIT, se preostanek založenega zneska v višini 60.000,00 SIT vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi izbrani ponudnik, ki je podal izjavo, da v postopek vstopa kot stranski intervenient na strani naročnika.

Četrti odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj naročniku (smiselno pa v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP tudi intervenientu na naročnikovi strani) na njegovo zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov, ki jih je imel v tem revizijskem postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


V skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija od naročnika tudi zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. V poročilu o izvedbi postopka mora naročnik pojasniti tudi to, kako je v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja obravnaval in upošteval tiste vlagateljeve navedbe, ki v tem revizijskem postopku zaradi zgoraj navedenih razlogov niso bile ali niso mogle biti predmet meritorne presoje.

Naročnik mora poročilo predložiti najkasneje do sprejema odločitve o oddaji javnega naročila. Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali če naročnik poročila ne bo predložil, bo o tem obvestila ministrstvo, pristojno za finance, vlado oziroma nadzorni organ naročnika. V primeru, če naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bo zaključil z izdajo novega obvestila o oddaji naročila, mu poročila o izvedbi postopka ni potrebno predložiti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 5. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.10.2004

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran