018-197/04 Zdravstveni dom Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "čiščenje prostorov ZD Ljubljana" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Brin, d.o.o., Smrekarjeva 16, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Simona Goriup, Čufarjeva 1, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25.08.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.05.2004 sprejel sklep, št. JR-9/2004, o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 61/04, z dne 04.06.2004, pod številko objave Ob - 15333/04 objavil javni razpis "čiščenje prostorov ZD Ljubljana".
Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. JR-9/04, z dne 28.06.2004 izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne in popolne ponudbe.

Naročnik je dne 06.07.2004 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št. JR-9/2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejše ponudnika za sklope 1. do 6. izbral ponudnika Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, za sklop 7. ponudnika ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor in za sklop 8. ponudnika Cleaning, d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana.


Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.07.2004, v katerem navaja, da je ugotovil, da v obrazcu "Ponudba za opravljanje storitev čiščenja prostorov", priloga 2, Obr. 2 v rubriki število zahtevanih delavcev ni bilo vpisano število delavcev, tako kot pri javnem razpisu v letu 2001. Vlagatelj navaja, da je kljub temu pri pripravi ponudbe in izračunu cene na m2 upošteval normative iz prejšnjega razpisa, saj le tako lahko zagotavlja zahtevano kvaliteto čiščenja. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija pomanjkljiva in ne omogoča izračun realne cene čiščenja. Vlagatelj navaja, da je pri ponujeni ceni za npr. ZD šiška upošteval, delovni normativ 636 m2, za kar potrebuje 8 delavcev, med tem, ko je izbrani ponudnik za isti sklop (Čistoča d.o.o., Ljubljana) v svoji ponudbi navedel, da potrebuje 5 delavcev, kar pomeni, da je njegov delovni normativ 1100 m2. Vlagatelj navaja, da je za čiščenje zdravstvenih domov normativ izbranega ponudnika za ta sklop nesprejemljiv in nerealen ter da ponudba vlagatelja (ponujena cena) pomeni nelojalno konkurenco in ne zagotavlja izpolnjevanja vseh naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da bi naročnik pred izbiro ponudnika za ta sklop moral vedeti, da izvedba čiščenja le s petimi delavci ne zagotavlja zahtevane kvalitete čiščenja in bi moral od izbranega ponudnik, glede na to, da je le-ta po mnenju vlagatelja ponudil neobičajno nizko ceno, zahtevati podrobno obrazložitev vseh kalkulativnih elementov ponudbene cene in obrazložitev vseh postavk ponudbe.
Vlagatelj tudi navaja, da si posamezni deli razpisne dokumentacije v nasprotju s samim seboj in tako opozarja, da je naročnik v sklopu 2.1. (Vsebina ponudbe) v rubriki "posebne zahteve" določil "Na lokacijah, ki niso označene z zvezdico, se zahteva prisotnost dežurne čistilke..", med tem ko je prilogi št. 1 (program čiščenja prostorov, stran 35-38 razpisne dokumentacije), v posebnih zahtevah določil "Na lokacijah, ki so v 1. členu pogodbe označene z zvezdico se zahteva prisotnost dežurne čistilkeâ??..". Glede na to vlagatelj izpostavlja, da je po ponudbi potrebna dežurna čistilka le na lokaciji ZD Bežigrad na Kržičevi 10 in Primožičevi 1, med tem, ko se po pogodbi zahteva prisotnost dežurne čistilke le na lokaciji ZD Bežigrad, Mislejeva 3. Glede nato vlagatelj zaključuje, da je razpisna dokumentacija neustrezna, pomanjkljiva in zavajujoča in je zato izbrani ponudnik ponudil ceno, ki ne ustreza dejanskim zahtevam naročnika in bo tako naknadno zahteval povišanje cene. Naročnik je z neusklajenostjo razpisne dokumentacije, po mnenju vlagatelja kršil Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in tako glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se razveljavi postopek oddaje za predmetno javno naročilo in vlagatelju povrnejo stroški revizijskega postopka (taksa v višini 100.000,00 SIT, odvetniški stroški in sicer 50 odvetniških točk za posvet s stranko, 700 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 20 odvetniških točk za obvestilo stranki, ter materialne stroške v višini 2% in pripadajoč 20%DDV).

Naročnik je dne 21.07.2004 izdal sklep, št. JR-9/2004 s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo za 1., 5. in 6. sklop. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da vsak javni razpis predstavlja samostojen postopek, zato je nerazumljivo sklicevanje vlagatelja na zahteve naročnika v javnem razpisu iz leta 2001 in navajanje, da je svojo ponudbo pripravil z upoštevanjem zahtevanega normativa iz leta 2001. V zvezi s tem naročnik navaja, da namenoma števila delavcev ni postavil kot pogoj, saj se je navedeno pokazalo za neustrezno, saj ponudnike ni smiselno omejevati z zahtevanim številom delavcev in mora biti prepuščeno poslovni presoji ponudnika. Ob enaki ceni storitve, je namreč za naročnika popolnoma vseeno s kakšnim številom delavcev ponudnik opravi isto storitev v enakem času. Ob tem naročnik navaja, da je zaradi odstopanja navedenega števila delavcev pri izbranem ponudniku od ostalih ponudnikov v skladu z 54. členom ZJN-1 od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila ponudbe in je tako dne 05.07.2004 izbrani ponudnik pojasnil, da bo storitve opravljal po organizaciji "turnusnega čiščenja", ki je v tujini že prisoten na objektih zdravstvene nege, kjer delo poteka od 10 do 12 ur dnevno, pri čemer izvajalec razpolaga z ustreznim številom strokovno usposobljenega menjalne ekipe, načrtovana pa je tudi mobilna ekipa, s katero se lahko zapolnjuje terminske luknje na posamičnih lokacijah. Naročnik zaključuje, da glede na navedeno pojasnilo in neobstoj kakršnihkoli dokazov ali negativnih referenc izbranega ponudnika, naročnik ne dvomi v možnost izvedbe javnega naročila s strani izbranega ponudnika, vlagateljeve navedbe v tej smeri pa ocenjuje za neutemeljene.
V zvezi z navedbami vlagatelja o delovnih normativih naročnik odgovarja, da že v letu 2001 ni predpisal zahtevanega normativa, kot izhaja iz obrazca Obr. l, so ga tako tedaj, kot v predmetnem razpisu v obrazcu Obr. 2, navedli sami ponudniki. Pri tem izbrani ponudnik za ZD šiška ni navedel normativa 1100 m2, kot to navaja vlagatelj, temveč 100 m2, kar je razvidno iz obrazca Obr. 2. Glede na to, da so za navedeni sklop ostali ponudniki navedli normativ 97 m2 ISS Servisystem d.o.o., Maribor in 97,84 m2 Cleaning d.o.o., Ljubljana, kar je povsem primerljivo z normativom izbranega ponudnika. Naročnik izpostavlja, da je tako lahko sporen le normativ vlagatelja 636 m2. Pri tem naročnik opozarja, da iz pogodbe izhaja, da je naročnik tudi natančno izdelal način zagotavljanja kakovosti in uveljavljanja reklamacij storitev. Ob tem naročnik zavrača vlagateljeve vnaprejšnje predpostavke, da izbrani ponudnik ne zagotavlja vseh zahtev naročnika, ki niso podprte z nobenimi dokazi in so tako nesprejemljive in neutemeljene.
Naročnik zavrača tudi navedbe vlagatelja v zvezi z neobičajno nizko ceno in nelojalno konkurenco izbranega ponudnika in pri tem opozarja na določilo 53. člen ZJN-1, ko določa ravnanja naročnika v primeru neobičajno nizke cene. Naročnik navaja, da iz analiz ponudbenih cen izhaja, da je za 1. sklop vlagatelj ponudil ceno 2.198.520,00 SIT, izbrani ponudnik je ponudil ceno 1.915.974,72 SIT, kar je za 13 % manj od vlagatelja; za 5. sklop je vlagatelj ponudil ceno 1.943.616,00 SIT, izbrani ponudnik pa je ponudil ceno 1. 718.115,84 SIT , kar je za 12 % manj od vlagatelja; za 6. sklop je vlagatelj ponudil ceno 705.432,00 SIT, izbrani ponudnik pa ceno 632.991,84 SIT, kar je za 10 % manj od vlagatelja. Navedene procente nižje cene izbranega ponudnika naročnik ocenjuje kot konkurenčne, ne pa za neobičajno nizke. Pri tem naročnik ugotavlja, da iz predloženih dokazil izbranega ponudnika izhaja, da ima izbrani ponudnik, v primerjavi z ostalimi ponudniki, daleč največ izkušenj s čiščenjem v zdravstvenih ustanovah. Nadalje je iz dopisa izbranega ponudnika z dne 05.07.2004 razvidno, da pozna modeme načine organizacije dela. Po oceni naročnika so tako cene izbranega ponudnika posledica njegovih izkušenj z opravljanjem storitev in učinkovite organizacije dela in jih naročnik pripisuje zgolj konkurenčnosti izbranega ponudnika. Naročnik ugotavlja, da tudi iz primerjave z cenami, ki jih naročnik trenutno plačuje za predmetne storitve izhaja, da izbrani ponudnik ni podal neobičajno nizke cene. Cene izbranega ponudnika so namreč ob tem, da se predmet javnega naročila iz leta 2001 ni bistveno spremenil, povsem primerljive s cenami, ki jih naročnik sedaj plačuje vlagatelju po javnem razpisu iz leta 2001. Glede na navedeno naročnik ne dvomi, da bo izbrani ponudnik izvedel javno naročilo, zato navedene očitke vlagatelja zavrača kot neutemeljene.
Naročnik navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN zavrača kot prepozne, saj je imel vlagatelj možnost vložiti zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije do prejema odločitev naročnika o dodelitvi naročila, če je ocenil da je razpisna dokumentacija taka, da mu onemogoča pripravo ponudbe. Ob tem naročnik tudi navaja, da tem vlagateljevim navedbam nasprotuje tudi dejstvo, da so vsi ponudniki podali pravilno ponudbo.
V zvezi z neskladjem v razpisni dokumentaciji, ki ga navaja vlagatelj, naročnik pojasnjuje, da gre za očitno tipkarsko napako ter da navedena tipkarska napaka v ničemer ni vplivala na pripravo ponudb, saj je v navodilu točke 3.5 pri pojasnilu o oblikovanju cene ponudbe izrecno navedeno sklicevanje na točko 3.3.4, kjer je besedilo brez napake. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, saj je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 18.08.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, z dne 23.08.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj naročniku očita, da je sprejel ponudbo, ki ne zagotavlja izpolnjevanja vseh zahtev naročnika, saj je izbrani ponudnik za čiščenje ZD šiška navedel, da bo delo opravil s 5 delavci, kar pomeni, da je njegov delovni normativ 1100 m2. Navedeni normativ izbranega ponudnika je tako po mnenju vlagatelja nesprejemljiv in nerealen.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik ni določil kakšen je delovni normativ za posameznega delavca temveč je v točki 3.4. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da obrazec ponudbe vsebuje opis prostorov z navedbo neto površine v m2 in da je večina oblog plastificiranih in primernih za mokro čiščenje, le izjemoma za suho čiščenje. Naročnik je prav tako v isti točki navodil določil, da morajo ponudniki ponuditi100% obseg čiščenja in hkrati tudi določil: "V obrazec ponudbe OBR.2 mora ponudnik vpisati:
1. minimalen delovni normativ v m2, ki ga uporablja za enega delavca na eno uro dela za čiščenje prostorov,
2. skupno število delavcev, ki bodo čistili prostore (ponudnik navede število delavcev, s katerim bo glede na svoj normativ opravljal čiščenje za naročnika),
3. ponudbeno ceno za enoto mere (1m2) v SIT,
4. mesečno vrednost ponudbe v SIT, ki jo izračuna tako, da razpisno površino v m2 pomnoži s ceno za enoto mere (1m2),
5. pri 1. sklopu in 2. sklopu delež cene za ambulanto za nezavarovane osebe in za upravo v vrednosti ponudbe posebej prikaže."
Naročnik je določil, da v razpredelnico na Obr.2 Ponudba ponudniki vpišejo delovni normativ, število potrebnih delavcev, cena za m2 v SIT in Vrednost ponudbe mesečno v SIT ter pri sklopu 1 (ZD Ljubljana - Bežigrad) še ločeno vrednost ponudbe mesečno v SIT, ki se nanaša na ambulanto za nezavarovane osebe in pri sklopu 2 (ZD Ljubljana - Center) prav tako ločeno vrednost ponudbe mesečno v SIT, ki se nanaša na upravo.
V zvezi s sklopom 5 (ZD Ljubljana - šiška), ki ga vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot spornega velja ugotoviti, da je izbrani ponudnik za ta sklop (Čistoča d.o.o., Ljubljana) v svoji ponudbi (Obr.2) zapisal, da je delovni normativ 100m2/uro za kar potrebuje 5 delavcev in ponudil ceno 337,68 SIT za m2 in vrednost ponudbe na mesec 1.718.115,84 z DDV. Vlagatelj je za isti sklop v svoji ponudbi (Obr.2) zapisal, da je delovni normativ 636m2/uro za kar potrebuje 8 delavcev in ponudil ceno 382,00 SIT za m2 in vrednost ponudbe na mesec 1.943.616,00 z DDV.
V zvezi s tem velja tudi zapisati, da je naročnik ponudnika Čistoča d.o.o., Ljubljana na podlagi 54. člena ZJN-1 z dopisom, št. JR-9/2004, z dne 30.06.2004, pozval, da mu dodatno pojasni nejasnost glede na navedeno število delavcev in navedeni delovni normativ (100m2/uro). Ponudnik Čistoča d.o.o., Ljubljana je z dopisom z dne 05.07.2004 naročniku posredoval dodata pojasnila in pojasnil, da delo organizira na podlagi "turnusnega čiščenja" in tako zaradi daljšega dnevnega časa potrebuje manjše število delavcev v dnevni prisotnosti pri tem pa je v svoji ponudbi načrtoval tudi dodatno mobilno ekipo, ki zapolnjuje terminske luknje. Navedeni ponudnik je tudi pojasnil, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejeval dela organizacije, zato je ponudnik ponudil inovativnejšo različico organizacije dela, ki se kaže v odstopanju od ponudb ostalih ponudnikov.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v zvezi z pridobitvijo dodatnih pojasnil ravnal v skladu z 54. členom ZJN-1 in da upoštevajoč ustrezna dodatna pojasnila ni mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik Čistoča d.o.o., Ljubljana ne zagotavlja izpolnjevanja vseh zahtev naročnika in ne zagotavlja ustrezne kvalitete čiščenja. Na tem mestu velja posebej opozoriti, da vlagatelj ne navaja dejstev in dokazov, ki bi izkazovala, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika in da dela ne bo mogel opraviti kvalitetno. Vlagatelj te svoje navedbe ne konkretizira, niti ne navede dejstev in dokazov, s katerimi se ta kršitev dokazuje, kar bi vlagatelj moral storiti v skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena. ZRPJN. Glede na to, da vlagatelj svoje trditve, ni konkretiziral oz. ni navedel kršitve ter hkrati tudi ni navedel dejstev in dokazov, Državna revizijska komisija tej trditvi vlagatelja ni mogla slediti.
Pri tem valje tudi zapisati, da je naročnik pri oddaji javnega naročila ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, med katerimi velja posebej izpostaviti načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) in načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (7. člen ZJN-1). Glede na navedeno je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi moral naročnik ravnati v skladu s 53. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.".
V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem, ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 sicer ne vsebuje definicije neobičajno nizke cene, vendar velja ugotoviti da je to cena, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Pri tem velja posebej ugotoviti, da ne gre za neobičajno nizko ceno, če je cena zgolj nižja od povprečnih cen pri istovrstnih poslih oziroma je nižja od cen ostalih ponudnikov. Katera cena in pod katerimi pogoji se šteje za neobičajno nizko ceno, zakon ne določa in je zato odločitev prepuščena naročnikovi poslovni oceni v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je cena nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). Naročnik bi v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 sicer res lahko preveril realnost ponudbene cene izbranega ponudnika - vendar le v primeru, če bi sam ocenil, da je navedena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Ker pa naročnik v obravnavanem primeru ne dvomi v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija opozarja, da pri presoji ravnanja naročnika v zatrjevanjem primeru kršenja določil o neobičajno nizki ceni odloča le o kršitvah naročnika, kot jih določa in obravnava zakonodaja s področja javnih naročil. Zahteva po obrazložitvi ponudbene cene iz 53. člena ZJN-1 je vezana na dva pogoja: ponujena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora imeti namen tako ponudbo zavrniti. V konkretnem primeru ni bil podan vsaj eden od pogojev, določenih v 53. členu ZJN-1, in tako naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti v postopku na podlagi dejstev, ki jih je navedel vlagatelj. ZJN-1 določa v drugem odstavku 53. člena, da naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana. Zgolj pavšalno sklicevanje na kršenje predpisov ne zadošča, če niso podana ustrezna dejstva in dokazi, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve v konkretnem primeru, ki ga obravnava organ odločanja. Prav tako pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da dejstev in dokazov ni mogel oziroma ne more predložiti zaradi ravnanja na strani naročnika.

V zvezi navedbo vlagatelja, ki se nanaša na vsebino razpisne dokumentacije, ki naj bi bila sama s seboj v nasprotju velja vlagatelja na tem mestu opozoriti na peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Vlagatelj je bil namreč od dviga razpisne dokumentacije seznanjen z njeno vsebino. V kolikor je vlagatelj menil, da je bila razpisna dokumentacija nejasna (v kateremkoli delu) oziroma sama s seboj v nasprotju bi moral, upoštevajoč peti odstavek 12. člena ZRPJN, vložil zahtevek za revizijo pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila, saj je bil z zahtevami naročnika, kot je bilo že prej ugotovljeno, seznanjen že od dve dviga razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je prišlo do nedoslednosti pri vsebini razpisne dokumentacije (oziroma do tipkarskih napak, kot to obrazloži naročnik), vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe. Možnost zahtevati takšna pojasnila iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Pri tem velja še posebej opozoriti, da vlagatelj nikjer ne navaja, da zaradi vsebinske neusklajenosti razpisne dokumentacije ne bi mogel pripraviti pravilne ponudbe, na kar kaže tudi dejstvo, da je naročnik ugotovil, da je ponudba vlagatelja pravilna.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je zahtevek vlagatelja upoštevajoč določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN v tem delu prepozen, saj bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo v zvezi z določili razpisne dokumentacije vložiti pred prejemom obvestila o oddaji javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj revizijskega zahtevka je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 50 točk za posvet s stranko, 700 točk za sestavo revizijskega zahtevka, 20 točk za obvestilo stranki ter materialne stroške v višini 2%, vse povečano za 20% DDV ter povrnitev plačane takse v višini 100.000,00 SIT.
Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25.08.2004

Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Simona Goriup, Čufarjeva 1, Ljubljana za Brin, d.o.o., Smrekarjeva 16, Ljubljana
- Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, Ljubljana
- Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin
- Cleaning, d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana
- ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran