018-001/03

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje službenih vozil â?? znamk Renault, Fiat, Mercedes, Man, Iveco, Audi in Volkswagen za dobo treh let in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, po pooblaščencu odvetniku â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik),

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila in sicer peto alineo 7. točke razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izbiro izvajalca za vzdrževanje službenih vozil â?? znamk Renault, Fiat, Mercedes, Man, Iveco, Audi in Volkswagen za dobo treh let, objavljen v Uradnem listu RS, št.: â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? in v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 320.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.10.2002 sprejel sklep, št. 5/22-11992/1-02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje službenih vozil â??. znamk: Renault, Fiat, Mercedes, Man, Iveco, Audi in Volkswagen za dobo treh let. V Uradnem listu RS, št.: â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil javni razpis predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil popravek objave javnega razpisa.

Vlagatelj je pred datumom, določenim za oddajo ponudbe (09.12.2002), dne 02.12.2002 vložil zahtevek za revizijo. V njem je navedel, da je naročnik kršil Zakon o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in sicer v 3., 4., 5., 7., 41., 42. in 45. členu ZJN-1. Vlagatelj je kot dejstva in dokaze za navedene kršitve ZJN-1 navedel, da ZJN-1 kot tudi Odredba o obvezni vsebini razpisne dokumentacije (Ur.l.RS, št. 33-1864/1997, 63/97, 84/99; v nadaljevanju: Odredba) jasno določata, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji natančno navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. ZJN-1 v 41. členu določa, kateri pogoji so tisti, ki so obvezni za sodelovanje in ki jih mora vsak ponudnik izpolnjevati in s katerimi dokaže svojo usposobljenost za izvršitev javnega naročila. Vlagatelj je zapisal, da so obvezni pogoji torej izločilni. Izločilni pogoji pa so v ZJN-1 po mnenju vlagatelja taksativno našteti.

Vlagatelj je zapisal, da je novi ZJN-1 ravno iz razloga, da pri določanju pogojev ne bi prihajalo do neupravičenega izločanja določenega kroga potencialnih ponudnikov, uredil določanje pogojev in njihovo uporabo, ter dokazovanje izpolnjevanja pogojev. Vlagatelj navaja, da je naročnik med pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za ugotovitev finančne, poslovne in tehnične usposobljenosti, poleg pogojev, ki jih taksativno našteva in katerih dokazovanje opredeljuje ZJN-1 v členih od 41. do 43., zapisal še pogoj, da izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov.
V točki 7 Navodil ponudnikom je naročnik zapisal, da bo Komisija preverjala, v skladu z 41. členom ZJN-1, izpolnjevanje pogojev, ter nato v peti alinei zapisal zahtevo:
- "izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov".

Po mnenju vlagatelja je pogoj, kot ga je zapisal v razpisni dokumentaciji naročnik, diskriminatoren.

Vlagatelj je navedel, da je na dejstvo diskriminacije citiranega pogoja pravočasno opozoril in da je obrazloženo zaprosil za dodatno pojasnilo razpisne dokumentacije. V svojem vprašanju (dopis št. 62/DK/02 z dne 11.11.2002) je pojasnil, zakaj je izpodbijani pogoj diskriminatoren. Po mnenju vlagatelja je odgovor naročnika, s katerim je zavrnil upravičeno opozorilo vlagatelja (dopis št. 5/22-13739/1-02, z dne 27.11.2002), neutemeljen.
Naročnik zatrjuje, da ZJN-1 "v ničemer" ne omejuje naročnika v določanju praga za ugotovitev sposobnosti naročnika (pravilno: ponudnika). Navedena trditev naročnika je po mnenju vlagatelja napačna. ZJN-1 v drugem odstavku 45. člena omejuje naročnika tako, da naročniku sicer omogoča določitev tudi drugih dodatnih elementov za ugotovitev sposobnosti, vendar pod pogojem, da ti niso diskriminatorni.
V svojem odgovoru naročnik pojasnjuje, da lahko od svojih partnerjev zahteva, da so najboljši in sposobni prevzeti naročilo ter da ugodna finančna boniteta posledično pomeni, da je ponudnik bolje tehnično in kadrovsko opremljen.
Navedena trditev po mnenju vlagatelja ni točna. Za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila bi moral naročnik od ponudnikov zahtevati kaj več, kot pa je -citat točka P7: "Izjava ponudnika, da je tehnično sposoben izvesti JN in opis tehnične zmožnosti izvedbe" - pri čemer se naročnik "zadovolji" z "morebitnim" certifikatom kakovosti in izjavo ponudnika, da je tehnično sposoben izpeljati javno naročilo.
Po mnenju vlagatelja tudi pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti ponudnikov naročnik ni prav zahteven, saj zahteva zgolj - citat točka P8 Navodil ponudnikom: "Izjava ponudnika, da je kadrovsko sposoben izvesti JN" - pri čemer se je naročnik zadovoljil z imeni oseb, ki bodo odgovorne za izvajanje javnega naročila po posameznem sklopu.
Vlagatelj je še zapisal, da naročnik tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov tudi ne ocenjuje, kar je razvidno iz samih meril.

Po mnenju vlagatelja je vsebina razpisne dokumentacije v nasprotju z določili ZJN-1, ker:
- naročnik z določitvijo pogoja: "izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov" diskriminira ponudnike, saj ponudniki svojo finančno sposobnost dokazujejo z BON obrazci in dokazovanjem svoje likvidnosti, s tem pa krši določilo drugega odstavka 45. člena ZJN-1,
- naročnik za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov, ki je za izvedbo javnega naročila bistvenega pomena, ne zahteva nikakršnih dokazov, temveč zgolj izjavo samih ponudnikov, da so tehnično in kadrovsko sposobni, s čimer so po mnenju vlagatelja kršena določila 42. člena ZJN-1.

Vlagatelj je navedel, da dejstvo, da izločitveni pogoj, kot ga je postavil naročnik, o dejanskem stanju ponudnika in njegovem poslovanju ne pove ničesar. Vlagatelj navaja, da je v zadnjih treh letih v obnovo servisne hale vložil več kot 1 milijon evrov in je zaradi tega po svojem mnenju eden izmed najsodobnejših servisov v državi, ter hkrati tudi edini, ki je hkrati pooblaščen tako za Mercedes-Benz kot tudi za MAN, ki za servise v svoji sestavi zahtevata visoke zahteve in kriterije.
Vlagatelj je posebej poudaril, da je naročnik s tako postavljenim izločitvenim pogojem diskriminiral ponudnike in onemogočil primerljivost ponudb, saj je pozitivno poslovanje drugih ponudnikov oziroma nižja izguba, lahko zgolj posledica pokrivanja izgube v servisni dejavnosti z dobičkom v drugih dejavnostih. Višina izgube v posameznem letu je lahko posledica racionalizacije poslovanja, vlaganj v izobraževanje itd.. Naročnik je določil pogoj višine izgube, ne da bi se hkrati zavezal analizirati vzroke izgube, poleg tega pa je kot pogoj določil višino izkazane izgube v letu 2001, ki na izvrševanje javnega naročila v letih 2003 - 2005 prav gotovo ne more imeti vpliva.
Naročnik po mnenju vlagatelja s postavitvijo izpodbijanega pogoja krši temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence, načelo enakopravnosti ponudnikov in posledično tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.

Glede na vse navedeno je vlagatelj zahtevka za revizijo zahteval, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo, in sicer tako, da črta 5 alineo 7. točke Navodil ponudnikom ter ustrezno, skladno z določili ZJN-1, dopolni svoje zahteve v tč. P7 in P8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali tekom revizijskega postopka in sicer takse v višini 80.000,00 SIT in stroške odvetnika za svetovanje in pripravo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV.

Naročnik je dne 11.12.2002, z dokumentom št. 5/22-14338/1-02 pozval vlagatelja naj v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN pošlje potrdilo o vplačilu takse za vložen revizijski zahtevek. Vlagatelj je poslal zahtevano potrdilo dne 12.12.2002.

Vlagatelj je, dne 23.12.2002, poslal naročniku obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je navedel, da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v roku 20 dni in da se torej šteje, da je zahtevo za revizijo vlagatelja zavrnil, ter glede na dejstvo, da vlagatelj ni prejel sklepa naročnika, na katerega bi se lahko pritožil na Državno revizijsko komisijo, je vlagatelj v skladu s 16. in 17. členom ZRPJN v predpisanem 3-dnevnem roku pisno obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, dne 23.12.2002, z dokumentom št. 5/22-11992/4-02, izdal na podlagi 16. člena ZRPJN odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da očitane kršitve v celoti zavrača. Naročnik je zapisal, da pogoja pod točkama 6. in 7., drugega odstavka 41. člena ZJN, tako dr. Vesna Kranjc komentarju ZJN-1, nista prava zakonska pogoja, saj ju ZJN-1 ne konkretizira. ZJN-1 določa le njun okvir, katerega mora opredeliti oziroma ga lahko opredeli naročnik sam. Naročnik je zapisal, da pogojev pod točko 6. in 7. drugega odstavka 41. člena ZJN-1 ni mogoče uporabiti brez naročnikove konkretizacije.
Naročnik meni, da v primeru, ko je postavil izpodbijani pogoj - izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov - ni v ničemer kršil očitane kršitve ZJN-1, saj le ta v ničemer ne omejuje naročnika v določanju praga za ugotovitev sposobnosti naročnika (pravilno: ponudnika).
Naročnik je zapisal, da je Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-83/01 zapisala: "Naročnik ima možnost izbirati med ponudniki za katere določi pogoj sposobnosti za izvedbo naročila. Sposobnost lahko ugotavlja tudi skozi finančne zmožnosti ponudnika, način ugotovitve te zmožnosti ponudnika, način ugotovitve te zmožnosti pa je prepuščena naročniku. Sposobnost, ki jo ugotavlja naročnik je pri izbiri ponudnika pomembna. Naročnik je kot pogodbena stranka najboljši plačnik in zanesljiv odjemalec, zato lahko od svojih partnerjev zahteva, da so najboljši in sposobni prevzeti naročilo. Posledica ugodne finančne bonitete ponudnika je lahko tudi dejstvo, da je ponudnik bolje tehnično in kadrovsko opremljen in zato lahko kvalitetnejše izvaja javno naročilo. S postavitvijo praga naročnik ni postavil ponudnikov v neenak položaj, temveč so lahko neenaki ponudniki že sami po sebi, s tem, da bodisi presegajo ali pa ne dosegajo tega praga, ta njihova lastnost pa izvira iz njihovih različnih (poslovnih) sposobnosti. Kjerkoli bi že postavil naročnik prag za ugotavljanje sposobnosti, bi se vedno našel ponudnik, ki ne bi mogle prestopiti tega praga, in so zato navedbe, da gre za diskriminatornost neutemeljene. Pravo ne sme ustvarjati diskriminacije s tem, da bi neenake postavil v enak položaj s priviligiranjem slabših, temveč mora tistim, ki so enaki ponuditi enake možnosti. (Državna revizijska komisija. 2002: Zbirka odločitev 2000 in 2001. Ljubljana: GV založba, str. 269.)
Naročnik je na podlagi navedenega v celoti zavrnil kršitev drugega odstavka 45. člena ZJN-1.

Na vlagateljeve navedbe, da je pogoj za ugotavljanje tehnične sposobnosti nedodelan in da se naročnik zadovolji zgolj z dokazilom o morebitno pridobljenem certifikatu kakovosti in izjavo, da je ponudnik sposoben izpeljati javno naročilo, naročnik navaja, da je vlagatelj pri svojih navedbah nedosleden, saj naročnik zahteva tudi opis tehnične možnosti. Poleg tega je v povezavi s tem pogojem tudi zahteva naročnika, da ima ponudnik sklenjeno pogodbo z uradnim zastopnikom vozil, za vzdrževanje katerih se prijavlja (ki je določeno v P15). Ponudniki, ki imajo z uradnimi ponudniki sklenjene pogodbe, kot navaja vlagatelj, izpolnjujejo visoke zahteve in kriterije, katerih izpolnjevanje zahtevajo uradni ponudniki. Naročnik navaja, da je zato za vzdrževanje svojih vozil želel pridobiti najkvalitetnejše izvajalce.

Za preverjanje kadrovske usposobljenosti, za konkretno javno naročilo, je naročnik zapisal, da ne želi preverjati poslovnih življenjepisov oseb, ki bodo sodelovale pri izvedbi javnega naročila, saj ne gre za javno naročilo, kjer bi morali sodelovati delavci s posebnimi znanji in specializacijami (certificiranimi delavci). Ponudnik z izjavo, da je sposoben izvesti javno naročilo, pod kazensko in materialno odgovornostjo, zagotavlja le-to. Naročnik je s tem, ko zahteva pooblaščene serviserje, mnenja, da so le-ti, s pridobitvijo pooblastila uradnih zastopnikov, kadrovsko usposobljeni za izvedbo javnega naročila. Naročnik ima pred oddajo javnega naročila možnost, da v skladu s točko 8.5 razpisne dokumentacije zahteva pojasnila.
S tem je naročnik v celoti zavrnil navedbe vlagatelja, da je bila podana kakršnakoli kršitev 42. člena ZJN-1.

Naročnik je pritrdil vlagatelju v delu, ko je le-ta zapisal, da se ne ocenjuje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnikov, ampak, da se le-te skozi pogoje ugotavlja. Pogoj je namreč element, ki mora biti v celoti izpolnjen na predviden način in je izključne narave. To pomeni, da neizpolnjevanje pogoja pomeni nepravilnost, neprimernost ali nesprejemljivost ponudbe. Merilo pa je element vrednotenja, primerjanja oz. presojanja ponudb.

Naročnik je zapisal, da na kršitve 3., 4., 5., 7. in 41. člena ne bo odgovarjal, saj da jih vlagatelj ni podkrepil z dejstvi in dokazi.
Zaradi vsega zapisanega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je, dne 24.12.2002, z dokumentom št. 5-20/14883/1-02, vlagatelja tudi obvestil, da je na podlagi 16. člena ZRPJN sprejel odločitev v 20-dnevnem roku od prejema zahtevka za revizijo. Rok je potekel 23.12.2002. Glede na navedeno je predlagal vlagatelju, da mu na podlagi 17. člena ZRPJN, v 3-dnevnem roku sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa vlagatelj zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, dne 24.12.2002, podal obvestilo naročniku, v katerem ga obvešča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je dvignila razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 7 "Preverjanje pogojev za udeležbo (izločitveni kriteriji)" določil: "Komisija bo preverjala, v skladu z 41. členom ZJN-1, izpolnjevanje pogojev. Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje, sicer bo njegova ponudba izločena iz postopka:", ter v peti alinei določil: "izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov."
Državna revizijska komisija meni, da navedeni pogoj, da izkazana čista izguba ponudnika v letu 2001 ne sme presegati 5% prihodkov, ni v neposredni povezavi s predmetom javnega naročila. Naročnik za zahtevani pogoj ni podal utemeljenih razlogov. Državna revizijska komisija opozarja, da iz podatkov, ki kažejo neko stanje ali okoliščine, v obdobju dveh let pred trenutkom ocenjevanja ponudb ali priznavanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov, ne morejo biti relevantni za oceno ponudnika v tem trenutku. še več. Naročnik je citirani pogoj določil zato, da bi tudi na podlagi ne/izpolnjevanja tega pogoja odločal o pravilnosti ponudb in posledično o izbiri najugodnejšega ponudnika za obdobje naslednjih treh let. Poslovni in finančni rezultati gospodarskih družb se v časovnem razmaku, ki ga terminirata izpolnitev citiranega pogoja in izvršitev javnega naročila, lahko bistveno spremenijo, zato navedeni finančni podatek za leto 2001, po mnenju Državne revizijske komisije, ne more biti relevanten za preverjanje o priznanju sposobnosti in usposobljenosti ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila v obdobju 2003-2005. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z utemeljitvijo naročnika glede določitve citiranega pogoja, da le-ta pomeni, da je ponudnik bolje tehnično in kadrovsko opremljen, saj (namenska) izguba lahko nastane prav zaradi investicijskih vlaganj v razširitev ali posodobitev tehnične opreme, ali v izobraževanje kadrov ter njihovo strokovno izpopolnjevanje, s čimer se celo poveča poslovna sposobnost ponudnika. Državna revizijska komisija zato pritrjuje navedbi vlagatelja, da citirani izločitveni pogoj ne dokazuje dejanske sposobnosti ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila, še zlasti ob dejstvu, da naročnik upošteva zgolj podatek o izgubi ponudnika, ne dopušča pa možnosti analiziranja razlogov za izkazano izgubo in upoštevanja projekcije sanacije finančnega stanja.

Državna revizijska komisija poudarja, da ima naročnik sicer pravico in dolžnost, da v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji navede, katere elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora v skladu s 6. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 predložiti ponudnik (4. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1), vendar mora zahtevati takšne podatke, ki dejansko in objektivno dokazujejo finančno in poslovno sposobnost ponudnika za izvajanje kvalitetnega javnega naročila. Po mnenju Državne revizijske komisije pa izločitvenega pogoja, določenega v peti alinei 7. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni mogoče tretirati kot pogoj, ki je neposredno povezan s predmetom javnega naročila in ki bi objektivno dokazoval finančno in poslovno sposobnost ponudnika za izvajanje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija tudi opozarja, da ZJN-1 v 5. členu določa, da mora naročnik upoštevati načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Prvi odstavek navedenega člena določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.
Komentar k ZJN-1, dr. Vesne Kranjc o obravnavanem vprašanju na strani 41. vsebuje naslednje: "Javna naročila zagotavljajo dostop do javnega sektorja. Namen pravil o javnih naročilih ni, da bi vsem ponudnikom zagotavljala enake možnosti za pridobitev posla. Naročnik sme in mora razlikovati ponudnike in njihove ponudbe. Vsem mora vnaprej povedati, katere okoliščine na strani ponudnika ali predmeta pogodbe so zanj relevantne. S pogoji in merili izloči določene ponudbe in med ugodnimi izbere najugodnejšo. Določi lahko le take pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim poslom objektivno opravičljiva. Prepovedana so diskriminatorna merila, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov in neupravičeno privilegirajo ponudnike ter preprečujejo konkurenco."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirani pogoj ne zagotavlja svobodne konkurence med usposobljenimi ponudniki za izvajanje predmetnega javnega naročila. Navedeni pogoj ni v utemeljeni povezavi s predmetom javnega naročila in zato ne zagotavlja objektivne presoje pri priznavanju sposobnosti ponudnikov, oziroma pri ugotavljanju pravilne ponudbe. Državna revizijska komisija zato poudarja, da mora naročnik v smislu 41., 42. in 45. člena ZJN-1 določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1) in ki ne omogočajo neupravičenega razlikovanja med ponudniki (7. člen ZJN-1).

Naročnik je s tem določilom kršil tudi drugi odstavek 45. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.

Ob citiranju odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/01 s strani naročnika v povezavi s predmetnim postopkom, Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je v obravnavanem primeru dejansko stanje različno od dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev v citirani odločitvi in je zato tudi formalnopravno reševanje obravnavanega problema različno.
Državna revizijska komisija opozarja, da ni mogoče pavšalno enačenje dejanskih stanov in na podlagi le-teh nato tudi pavšalno enačenje formalnopravnih rešitev. Vsak primer je samostojna celota, s svojimi značilnostmi in posebnostmi, pri čemer se zaradi zagotavljanja pravne varnosti zagotavlja enako reševanje enakih primerov, ne more pa se uporabljati enakih rešitev za različna dejanska stanja.

Državna revizijska komisija ni preverjala drugih navedb vlagatelja, saj je sledila načelu hitrosti in načelu učinkovitosti (3. člen ZRPJN). Kljub temu pa Državna revizijska komisija predlaga naročniku, da ponovno preveri primernost pogojev, ki jih kot sporne navaja vlagatelj.
Pogoji morajo biti namreč določeni tako, da zagotavljajo spoštovanje vseh temeljnih načel ZJN-1 in da omogočajo ponudniku pripravo in predložitev pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe, skladno z zakonskimi zahtevami ZJN-1 ter hkrati zagotavljajo optimalno izbiro najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je ob opisanem dejanskem stanju v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila postopek oddaje javnega naročila in sicer peto alineo 7. točke razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Državna revizijska komisija pa v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da ponovno preveri primernost pogojev razpisne dokumentacije v točkah P7 in P8 navodil ponudnikom za izdelavo ponudb.

Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN opozarja naročnika, da mora spremembe razpisne dokumentacije skladno z določili 25. člena ZJN-1 brezplačno posredovati tistim potencialnim ponudnikom, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo ter jih obvestiti o podaljšanju roka za predložitev ponudb, spremembe razpisne dokumentacije in podaljšanje roka za predložitev ponudb pa objaviti na način, kot je bil objavljen razpis (v Uradnem listu RS).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT in 240.000,00 SIT na podlagi tarifne številke 13, Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7-458/1995 in št. 78-4067/2001) za stroške odvetnika za svetovanje in pripravo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV. Skupaj je naročnik dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 320.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran