018-039/2005 Dom upokojencev Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo čistil, papirne konfekcije in pripomočkov za čiščenje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MBS d.o.o. Piran, Razgled 31, Piran, ki ga zastopa odvetnik Bojan Hojnik, Liminjanska 96, Lucija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Izola, Kosovelova 22, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.02.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.12.2004 sprejel sklep, št. B-161-18/04, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za dobavo čistil, papirne konfekcije in pripomočkov za čiščenje za dve skupini, in sicer:
- pralna sredstva za strojno pranje perila
- ostala čistilna sredstva.

Iz zapisnika o odpiranju in oceni ponudb, št. B-161-20/04, z dne 27.12.2004, je razvidno, da je naročnik za skupino "pralna sredstva za strojno pranje perila" prejel 3 pravočasne ponudbe ter za skupino "ostala čistilna sredstva" eno pravočasno ponudbo. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. B-161-23/04, z dne 28.12.2004, javno naročilo za skupino pralna sredstva za strojno pranje perila oddal podjetju ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor, javno naročilo za skupino ostala čistilna sredstva pa podjetju SURF d.o.o., Liminjanska c. 94/b, Portorož (v nadaljevanju: izbrana ponudnika).

Naročnik je z obvestilom o zavrnitvi nepravilne ponudbe, št. B-161-22/04, z dne 28.12.2004, vlagatelja obvestil, da je njegovo ponudbo za dobavo skupine blaga pralna sredstva za strojno pranje perila kot nepravilno zavrnil, ker je pri artiklu pod zap. št. 5 "tekoče kislo sredstvo za mehčanje in nevtralizacijo opranega perila" navedel, da bo to sredstvo dobavljal zgolj, če bodo pralni stroji priključeni na dozirni sistem in če uporabo tega artikla odobri njihova tehnologinja. Naročnik dodaja, da s tem vlagatelj ne zagotavlja dobave orientacijske količine navedenega artikla, le-ta pa bi bila v celoti prepuščena vlagatelju, ne glede na potrebe naročnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.01.2005, v katerem navaja bistvene kršitve postopka in kršitev splošnih načel Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj opozarja na negativne izkušnje z naročnikom iz preteklih postopkov ter navaja, da bi tudi zaposlene perice v pralnici s strokovno oceno in izkušnjami morale sodelovati pri izvedbi povpraševanja, vendar pa jih naročnik ni upošteval.
Vlagatelj naročniku očita nelojalno povezovanje in "kolaboracijo" z izbranima ponudnikoma ter zatrjuje kršitev 5. člena ZJN-1, saj oba izbrana ponudnika ponujata ista sredstva, imata skupnega tehnologa, vzdrževalca in serviserja, podjetje SURF d.o.o., Portorož pa je pogodbeni partner in distributer za podjetje ECOLAB d.o.o., Maribor. Vlagatelju je sporno dejstvo, da se na javne razpise prijavljata obe podjetji, četudi nastopata skupaj. Vlagatelj naročniku očita omejevanje konkurence s sporazumi (horizontalnimi in vertikalnimi) z omejenima ponudnikoma, ki preprečujejo, ovirajo in izkrivljajo konkurenco, na njih temelječe pogodbe in sodelovanje pa so prepovedane in nične.
Vlagatelj navaja, da je za skupino "pralna sredstva za strojno pomivanje perila" ponudil artikel št. 5 gratis, pri katerem gre za "balastni" artikel v smislu pretirane količine. Ker naročnik ni upošteval nobenih vlagateljevih pripomb in je za leto 2005 ponovno razpisal enako povpraševanje kot v letu 2004, vlagatelju ni preostalo drugega, kot da je artikel št. 5 ponudil gratis. Vlagatelj je z dopisom "Ponudba za pralna sredstva za strojno pranje perila", z dne 27.12.2004, ki ga je priložil svoji ponudbi, naročniku očital kršitve postopka oddaje javnega naročila ter navedel pomisleke in pojasnila glede artikla št. 5. Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadaljuje, da se je že s tem, ko je podpisal obrazec OBR-3: Obrazec izjave o izpolnjevanju drugih pogojev naročnika, zavezal zagotavljati vse artikle in celotno ocenjeno letno količino blaga, navedeno v predračunu. Po vlagateljevem mnenju naročnik zaradi svoje nestrokovnosti ne more zagotoviti strokovne ocene kvalitete pralnih sredstev in tehnologije pranja perila, saj ne razume osnovnih dinamik delovanja kompleksnega sistema dozirnega sistema. Vlagatelj dodaja, da je artikel št. 5 odvisen od količine opranega perila, zato je le-ta edina spremenljivka, ki lahko vpliva na porabo ali dobavo tega artikla.
Vlagatelj navaja, da morajo biti pogoji in merila objektivno opravičljivi, zato zaradi recepture pralnih sredstev prepušča odločitev o uporabi artikla št. 5 izključno tehnologinji, ki s svojo strokovnostjo skrbi za optimalne in s strani naročnika predpisane učinke pranja perila.
Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravnosti ponudnikov ter kršitev načela gospodarnosti ter učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi obvestilo o zavrnitvi nepravilne ponudbe in se jo upošteva kot pravilno oziroma podrejeno, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti.
Vlagatelj zahteva povrnitev odvetniških stroškov v višini 2.000 točk, povečano za DDV ter stroškov plačane takse.

Naročnik je s sklepom, št. B-161-31/05, z dne 21.01.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so očitki o kršitvah temeljnih načel javnega naročanja izrečeni na splošno, vlagatelj pa ni predložil verodostojnih dokazov.
Naročnik navaja, da je na vzorcu predračuna za skupino blaga pralna sredstva za strojno pranje perila navedel potrebne artikle in ocenjeno količino potreb po posameznem artiklu, glede na porabo v zadnjih letih.
Naročnik povzema, da je pogojevanje dobave artikla št. 5 nedopustno, ker ne sledi potrebam naročnika in zahtevam v razpisni dokumentaciji, s tem pa je vlagatelj tudi zanikal lastno pisno izjavo, ki jo je podal na OBR-3.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.01.2005, naročnika obvestil, da vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. B-161-34/05, z dne 31.01.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija glede navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije oziroma opis in količino posameznih artiklov ter navedb v zvezi z neupoštevanjem pripomb in predlogov vlagatelja, ugotavlja, da so le-te vložene formalno prepozno. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in merili za ocenjevanje ponudb ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Vlagatelj bi z namenom dosega razveljavitve teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po prejemu odločitve naročnika o dodelitvi naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča.

Prav tako se Državna revizijska komisija ni mogla vsebinsko opredeljevati do navedb vlagatelja v zvezi s kršitvijo temeljnih načel javnega naročanja, saj vlagatelj v tem delu ni izkazal in pojasnil, v čem naj bi bila kršitev naročnika. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 7., 212. člen in nasl.)), ki so na strani vlagatelja, v tem delu ni mogoče ugotoviti nezakonitosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

V zvezi s temeljnimi načeli Državna revizijska komisija dodaja, da temeljna načela javnega naročanja praviloma niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih določil ZJN-1, v katerih so konkretizirana. Temeljna načela so v konkretnih določilih zakona opredeljena različno, odvisno od namena, ki mu ta pravila sledijo. Trditev o kršitvi določenih načel javnega naročanja, brez navedb o kršitvah posameznih določb ZJN-l, tudi ni mogoče neposredno preveriti. Kot to velja za vsa temeljna načela javnega naročanja, tudi načeli iz 5. in 7. člena ZJN-1 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov) nista neposredno zavezujoči pravni normi, ampak služita predvsem temu, da pomagata pri razumevanju področja javnega naročanja, postavljata enega od ciljev javnega naročanja (prepoved omejevanja konkurence in zagotovitev enakopravnosti) ter sta eni od podlag (argumentov) pri razlagi drugih, neposredno zavezujočih določil zakona. Enako kot vsa načela javnega naročanja imata tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov v tem smislu predvsem interpretativno in usmerjevalno naravo.

Državna revizijska komisija se smiselno sklicuje na zgornja izvajanja tudi pri presoji (ne)utemeljenosti vlagateljeve navedbe glede nelojalne povezave med naročnikom in izbranima ponudnikoma, saj vlagatelj ni podal dokazov glede kršitev ZJN-1 v tej zvezi. Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da ravnanja izbranih ponudnikov predstavljajo dejanja nelojalne konkurence, lahko sproži ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZVK). Tako lahko vlagatelj v skladu s 26. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče, ter če mu je bila povzročena škoda, skladno s 27. členom ZVK tudi odškodnino. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, naj začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.

Državna revizijska komisija se tudi ni mogla opredeljevati do vlagateljevih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje kršitev posameznih institutov omejevanja konkurence. Če vlagatelj meni, da je prišlo do kršitev Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 59/99 in 37/04; v nadaljevanju ZPOmK), mora sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa ZPOmK. Tako na primer lahko vlagatelj na podlagi 23. člena ZPOmK, zahteva, da Urad za varstvo konkurence začne postopek, če vlagatelj v vlogi izkaže pravni interes za izvedbo postopka in če bi iz njegove vloge izhajala verjetnost obstoja kršitev določil ZPOmK. Vlagatelj pa ima skladno s določilom 43. člena ZPOmK zoper sklep Urada za varstvo konkurence zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu, če le-ta ni izrecno izključen. Prav tako ima vlagatelj skladno s 44. členom ZPOmK pravico po pravilih obligacijskega prava uveljavljati odškodninski zahtevek, če bi mu bila z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, storjena škoda. ZPOmK v 1. alineii prvega odstavka 52. člena na primer dejanje sklenitve sporazuma o omejevanju konkurence definira kot prekršek, za katerega se izreče kaznovalno-pravna sankcija, predlog za uvedbo postopka o prekršku pa v skladu s 56. členom ZPOmK poda Urad za varstvo konkurence.

V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na pretekle postopke oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija poudarja, da lahko v skladu z določilom 23. člena ZRPJN v okviru svojih zakonskih pristojnosti ugotovi le morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo zaradi neustrezne predložitve ponudbe artikla št. 5, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe, z dne 20.12.2004, med drugim zahteval, da oddana ponudba vsebuje vso zahtevano in pravilno izpolnjeno dokumentacijo po navodilih naročnika, ki so navedena v Povabilu k oddaji ponudbe in na posameznem dokumentu v priloženi razpisni dokumentaciji. Ponudbe ponudnikov, ki ne bodo izpolnjevale vseh zgoraj navedenih pogojev, bo naročnik zavrnil kot nepravilne. Vlagatelj pa je v dopisu "Ponudba za pralna sredstva za strojno pranje perila", z dne 27.12.2004, ki ga je priložil svoji ponudbi, zapisal: "Artikel št. 5, ki je ponujen gratis, se dobavi samo, če bodo priključeni na dozirni sistem in če ga naša tehnologinja odobri.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi tako ne zagotavlja nepogojne dobave spornega artikla št. 5 v skladu z določilom razpisne dokumentacije, po katerem mora ponudba vsebovati vso zahtevano in pravilno izpolnjeno dokumentacijo po navodilih naročnika. Pravilna ponudba je namreč samo tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Pravilna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje, priloženi ji morajo biti vsi zahtevani dokumenti, hkrati pa mora biti tudi pravilno izpolnjena. Nenazadnje je naročnik tudi v Navodilih za oddajo naročil male vrednosti, z dne 30.11.2001, pod točko I. Splošna določila zapisal, da se naroča v taki kvaliteti in obsegu, kot ustreza namenu in potrebam zavoda. Državna revizijska komisija dodaja, da je dolžnost naročnika pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnikom omogočila pripravo pravilne ponudbe, posamezni ponudniki pa v postopku izbire najugodnejšega ponudnika sodelujejo z oddajo konkurenčne ponudbe, ki naj v celoti odraža vsa naročnikova pričakovanja glede opisa predmeta javnega naročila, naročnikovih zahtev, pogojev in meril. Postopek oddaje javnega naročila je, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, saj se na ta način zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov, posledično pa je lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi v celoti z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ob opisanem je treba pritrditi ugotovitvam naročnika, da vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za pravilno in da jo je bilo, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, potrebno zavrniti.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija kot neutemeljen zavrnila primaren vlagateljev predlog, da se razveljavi obvestilo o zavrnitvi nepravilne ponudbe. V zvezi s podrejenim predlogom vlagatelja, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti v celoti, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj napada zgolj odločitev naročnika o zavrnitvi nepravilne ponudbe. Drugače povedano: vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja razloge, ki zopet lahko privedejo (zgolj) do razveljavitve naročnikove odločitve o zavrnitvi nepravilne ponudbe, o čemer pa se je Državna revizijska komisija, pri odločanju o primarnem zahtevku vlagatelja, že opredelila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.02.2005


mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Dom upokojencev Izola, Kosovelova 22, Izola
- Odvetnik Bojan Hojnik, Liminjanska 96, Lucija
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
- SURF d.o.o., Liminjanska c. 94/b, Portorož
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran