018-190/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SOČA OPREMA d.o.o., Linhartova 51, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 26.08.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen v delu, v katerem mu naročnik s sklepom št. 3511-8/2004-62, z dne 09.08.2004, ni ugodil.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju znesek v višini 468.640,00 SIT, kot to izhaja iz sklepa naročnika, št. 3511-8/2004-62, z dne 09.08.2004, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi od zapadlosti do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.05.2004 sprejel sklep št. 3511-8/2004-5 o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 19 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, Onkološki inštitut Ljubljana, SB Izola in SB Maribor.
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 61/2004, z dne 04.06.2004, pod št. objave Ob-15409/04, objavil predhodni javni razpis. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/2004, z dne 28.06.2004, pod št. objave Ob-17544/04. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 77/2004, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19774/04, objavil podaljšanje roka za predložitev ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je predhodni razpis in javni razpis za predmetno javno naročilo objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Vlagatelj je dne 02.08.2004 (dokument z dne 30.07.2004), še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno ali naročnik nastopa po pooblastilih splošnih bolnišnic in Onkološkega inštituta na podlagi 22. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju:ZJN-1), ali v svojem imenu in za svoj račun. V razpisni dokumentaciji je naveden naročnik, v nadaljevanju pa je navedeno, da naročnik nabavlja opremo za splošne bolnišnice in Onkološki inštitut. Slednji so samostojne pravne osebe in samostojno vstopajo v razmerja z drugimi, lahko pa seveda tudi koga pooblastijo, vendar mora biti to razvidno iz razpisa. Posamezne bolnišnice imajo po vlagateljevem mnenju zagotovljena sredstva za nabavo operacijskih miz, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja sredstva za nabavo opreme bolnišnicam in ne naročniku. Z opisanim je po vlagateljevem mnenju kršeno tudi načelo transparentnosti.
Vlagatelj navaja, da ZJN-1 določa, da mora naročnik od dneva objave razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom prevzem razpisne dokumentacije, kar pa naročnik ni storil, saj je vlagatelj plačal razpisno dokumentacijo dne 02.07.2004, dvignil pa jo je lahko šele dne 06.07.2004, to je 9 dni po objavi razpisa v Uradnem listu. S tem je naročnik skrajšal že tako kratek rok za oddajo ponudb in onemogočil vlagatelju pripravo pravilne ponudbe. Rok za predložitev ponudb oziroma prijav mora biti takšen, da omogoča pripravo pravilne ponudbe. V skladu z 59. členom ZJN-1 splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku, če je naročnik objavil razpis v uradnem glasilu Evropske skupnosti, ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo. V danem primeru je bil razpis odposlan dne 22.06.2004 in se zakonski rok izteče 13.08.2004, torej tudi po podaljšanem roku za oddajo ponudb.
Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik v skladu s 27. členom ZJN-1 v razpisu navesti vrednost predmetnega javnega naročila.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da so določbe Splošnih navodila ponudnikom v nasprotju z ZJN-1, in sicer v naslednjih točkah:
- V. točka: "Naročnik ima pravico zavrniti skupno ponudbo, če bi druge ponudnike postavljala v neenakopraven položaj.". 47. člen ZJN-1 določa, da ponudbo lahko predloži skupina izvajalcev. Naročnik tako ne sme prepovedati predložitve skupne ponudbe in le-te tudi ne more izločiti. Določba V. točke pa tudi ne določa nobenih meril, kako se presoja situacija, kadar "neka ponudba druge ponudnike spravlja v neenakopraven položaj".
- XXIII. točka: "Naročnik lahko na podlagi diskrecijske pravice od vsakega ponudnika zahteva razlago ponudbe, vključno z razčlembo cen, če je to potrebno za preizkus, ocenjevanje in primerjavo ponudb.". 54. člen ZJN-1 določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od 8 dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Vlagatelj meni, da mora naročnik v primeru nejasnosti zahtevati pojasnila, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene.
- XXVI. točka: "Pri ocenjevanju ponudb, ki ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, bo naročnik za vsako ponudbo določil primerljivo ponudbeno ceno s prilagoditvijo cene v ponudbi, na sledeč način:
a) z odpravo napak;
b) z oceno elementov ponudbe, ki so skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, njihova vrednost pa je odvisna od konkretnega posla ali okoliščin, ki ponudnikom niso znane;
c) z ustreznimi uskladitvami za upravičene spremembe ali odstopanja;
d) z ustreznimi uskladitvami zaradi popustov ali drugih sprememb cen.
Naročnik si pridržuje pravico, da sprejme ali zavrne katerokoli spremembo ali odstopanje. Spremembe oziroma odstopanja, ki presegajo zahteve razpisne dokumentacije in pomenijo nezahtevano prednost, ne bodo upoštevane.". Vlagatelj v zvezi s tem opozarja na 54. člen ZJN-1, ki določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od 8 dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredile pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije po pregledu ponudb. Glede na določbo 54. člena ZJN-1 torej naročnik ne sme dovoliti kakršnekoli spremembe cene, razen popravka računskih napak, kar pa ne izhaja iz obravnavane točke. Vlagatelj še meni, da so kriteriji za določitev primerljive ponudbene cene neizdelani in posledično omogočajo ocenjevanje ponudb po naročnikovi presoji. Merila so določena v nasprotju s 50. členom ZJN-1. Ker merila niso razčlenjena, naročnik meni, da je ocena o tem, katera cena je najugodnejša, prepuščena subjektivni presoji naročnika.
- XXXI. točka: "Naročnik si pridržuje pravico, da v času pred izbiro ponudnikov prekliče javni razpis in zavrne vse ponudbe, brez odgovornosti do ponudnikov, ki sodelujejo ali bi sodelovali v postopku javnega razpisa in brez obveznosti, da le-te obvesti o razlogih za takšno dejanje.". Takšna določba je po vlagateljevemu mnenju v nasprotju s splošnimi načeli obligacijskega prava in določbami 77. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe mora o tem obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da prične nov postopek. Naročnik pa je dolžan povrniti ponudnikom tudi stroške. Naročnik je s citiranim določilom kršil 25. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa, da naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.
Vlagatelj je dne 29.07.2004 prejel dodatne odgovore naročnika. V odgovoru na vprašanje, ki se je nanašal na rok, do katerega mora veljati garancija za resnost ponudbe, je naročnik določil rok, ki ni določen, niti ni določljiv. Naročnik namreč zahteva, da garancija za resnost ponudbe velja 30 dni od dneva izbire najugodnejše ponudbe. Ker ni mogoče predvideti, kdaj bo naročnik izbral najugodnejšo ponudbo, ni mogoče vedeti do kdaj naj bi garancija za resnost ponudbe veljala.

Vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija predmetni razpis v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva povrnitev plačane takse v višini 200.000,00 SIT in 3000 odvetniških točk (z 20% DDV) za sestavo revizijskega zahtevka ter 1% materialnih stroškov, in sicer v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je z dopisom, št. 3511-8/2004-55, z dne 04.08.2004 vsem potencialnim ponudnikom poslal odgovor na vprašanja in jih hkrati obvestil o vloženem zahtevku za revizijo ter navedel, da bo Državni revizijski komisiji predlagal izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 05.08.2004, opozoril naročnika, da mora do izdaje odločitve Državne revizijske komisije o predlogu iz 11. člena ZRPJN, ustaviti postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 06.08.2004 sprejel sklep št. 3511-8/2004-58, s katerim je postopek javnega odpiranja ponudb preložil za nedoločen čas.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 06.08.2004, pozval naročnika, da naj sprejme odločitev o ustavitvi vseh nadaljnjih aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, št. 3511-8/2004-60, z dne 06.08.2004, pojasnil vlagatelju, da glede na preložitev (zadržanje) javnega odpiranja ponudb odpade tudi predložitev ponudb in da postopka javnega odpiranja ponudb ni mogoče ustaviti, temveč se ga lahko samo zadrži vse do formalne odločitve naročnika (in Državne revizijske komisije) o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 09.08.2004 sprejel sklep št. 3511-8/2004-62, s katerim je zahtevku za revizijo delno ugodil, in sicer tako, da je odločil, da bo pripravil spremembe razpisne dokumentacije v skladu z ugotovitvami iz obrazložitve sklepa in določil nov rok za oddajo ponudb. Naročnik je delno ugodil tudi vlagateljevi zahtevi za povračilo priglašenih stroškov, in sicer v višini 468.640,00 SIT.

Naročnik najprej ugotavlja, da vlagateljev očitek, da v razpisni dokumentaciji ni razvidno ali nastopa v svojem imenu ali po pooblastilu splošnih bolnišnic in Onkološkega inštituta, nima opore v veljavni zakonodaji, ki ureja status splošnih bolnišnic kot javnih zavodov, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti zdravstva. Splošne bolnišnice so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Ustanovitelj javnih zavodov, torej splošnih bolnišnic, za katere se predvideva nakup opreme, ki je predmet tega razpisa, pa je Republika Slovenija, resorno ministrstvo, ki pokriva področje dejavnosti splošnih bolnišnic pa je Ministrstvo za zdravje (naročnik). V konkretnem primeru torej ne gre za zastopanje, v smislu pravil civilnega prava. Glede na navedeno 22. člen ZJN-1 ni pravna norma, ki bi urejala razmerje med javnim zavodom (to je splošno bolnišnico) in njenim ustanoviteljem. Naročnik kot uporabnik proračunskih sredstev se je odločil racionalizirati porabo proračunskih sredstev s tem, da za več svojih bolnišnic poskuša zagotoviti čim večji učinek s čim manjšimi sredstvi, kar pomeni, da bo izbrani ponudnik ob večji dobavi operacijskih miz morebiti ponudil tudi popust. Naročnik meni, da načelo transparentnosti s takšnim ravnanjem ni bilo kršeno.
Naročnik pritrjuje vlagatelju v tem, da od dneva objave javnega razpisa še ni imel razpisne dokumentacije in je tako tudi ni mogel izročiti vlagatelju. Navedeno je v nasprotju s 24. členom ZJN-1, zato je naročnik vsem potencialnim ponudnikom sporočil, da za 11 dni podaljšuje rok za predložitev ponudb, kar je objavil tudi v Uradnem listu RS št. 77/04, z dne 16.07.2004, pod št. objave Ob-19774/04. Potencialnim ponudnikom tako ni bila povzročena škoda. Naročnik ugotavlja, da je v celoti spoštoval zakonske roke, ki veljajo v primeru oddaje naročil po odprtem postopku. Naročnik je dne 04.06.2004 objavil predhodni razpis tako, da je bilo do prvotno objavljenega roka upoštevanih 56 dni, do podaljšanega roka pa 67 dni. Tudi na podlagi prvega odstavka 60. člena ZJN-1, ki normira skrajšane roke v odprtem postopku, naročnik ugotavlja, da je citirano določbo izpolnil, saj je bil rok daljši od 36 dni, to je najmanj 37 dni. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je postavljen rok omogočal oddajo pravilne ponudbe.
Naročnik nadalje ugotavlja, da objava ocenjene vrednosti glede na veljavna pravila ZJN-1 ni obvezna, naročnik pa je ocenjeno vrednost, po predpisih o javnih financah in v skladu s 15. členom ZJN-1 vključil v sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik še navaja, da so utemeljeni vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo. Vsebina V. točke Splošnih navodil ponudnikom ne omogoča objektivne presoje o tem, kdaj se skupna ponudba lahko zavrne oz. kdaj neka ponudba lahko spravlja druge ponudnike v neenakopraven položaj. XXVI. točka Splošnih navodil ponudnikom ni le v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 pač pa tudi v nasprotju s petim odstavkom XIII. točke Splošnih navodil ponudnikom, kjer je navedeno, da je končna ponudbena cena fiksna in dokončna do zaključka izvedbe javnega naročila ter z določbo petega odstavka obrazca A06, kjer je navedeno (v obliki izjave), da ponudbena cena pokriva vse stroške izpolnitve naročila.
Naročnik se strinja z vlagateljem tudi v tem, da je določba XXXI. točke Splošnih navodil ponudnikom v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1.
Glede XXIII. točke Splošnih navodil ponudnikom pa naročnik ugotavlja, da ni v nasprotju s 54. členom ZJN-1, zato je revizijski zahtevek v tem delu neutemeljen. S citirano določbo želi naročnik ugotoviti zgolj pravo ponudnikovo voljo v primeru, če slednja v ponudbi ni dovolj jasno izražena. S citirano določbo si naročnik lahko odpravi dvome in nejasnosti, ki se mu porajajo v posameznih ponudbah, seveda ne da bi s tem posegel v vsebino samih ponudb. Glede odgovora, do katerega roka mora veljati garancija za resnost ponudbe, ki ga je naročnik posredoval vsem zainteresiranim ponudnikom, naročnik meni, da se odgovor delno opira na Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitve svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št 25/04). V 7. členu citiranega pravilnika mora ponudnik predložiti garancijo, katere rok trajanja je 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vloženega revizijskega zahtevka. Kar se tiče vlagateljeve navedbe, da nihče ne more predvideti, kdaj bo naročnik izbral najugodnejšo ponudbo, naročnik ugotavlja, da je naveden del odgovora tudi v nasprotju s 7. točko poglavja A05 razpisne dokumentacije, ki je pravilno določal rok za sprejem odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Glede na navedeno bo naročnik pri pripravi spremembe razpisne dokumentacije upošteval tako vlagateljevo navedbo kot tudi določila citiranega pravilnika in bo določil datum, s katerim bo upoštevan 30 dnevni rok po izbiri najugodnejšega ponudnika in eventualni čas za rešitev spora v primeru vloženega zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.08.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 17.08.2004 (z dopisom št. 3511-8/2004-64) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresiran ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da ne razpolaga s pooblastilom splošnih bolnišnic in Onkološkega inštituta, s čimer naj bi ravnal v nasprotju z 22. členom ZJN-1 in posledično kršil načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da so splošne bolnišnice (in Onkološki inštitut) javni zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije, resorno ministrstvo, ki pokriva področje dejavnosti le-teh, pa je naročnik. Iz objave javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije je sicer razvidno, da je 19 operacijskih miz namenjenih splošnim bolnišnicam in Onkološkemu inštitutu, vendar pa je naročnik izvedel postopek v svojem imenu in za svoj račun, kar izhaja (tudi) iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je sprejel naročnik dne 27.05.2004 (dokument št. 3511-8/2004-5), v katerem so med drugim navedeni tudi dokumenti, v katerih je zajeto predmetno javno naročilo in opredeljene postavke - konto za plačilo v proračunu države. V konkretnem primeru je torej naročnik sam razpisal nabavo večjega števila operacijskih miz za večje število splošnih bolnišnic in Onkološki inštitut, zato vlagateljeve navedbe, da bi moral razpolagati s pooblastilom splošnih bolnišnic in Onkološkega inštituta, ne vzdržijo revizijske presoje. Oskrba večjega števila uporabnikov z relativno velikimi količinami blaga pa (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) sama po sebi lahko privede do ugodnejših nabavnih cen, v čemer pa je bistvo načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Če se je torej naročnik sam odločil za predmetni nakup je kvečjemu ravnal gospodarno, nikakor pa s takšnim ravnanjem ni posegel v načelo transparentnosti kot skuša prikazati vlagatelj. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik predmetni javni razpis objavil tako v Uradnem listu RS kot tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ravno tako je pripravil razpisno dokumentacijo, torej oba akta, s katerima se prvenstveno zagotavlja javnost in transparentnost postopka oddaje javnega naročila (6. člen ZJN-1).

Prav tako je potrebno zavrniti kot neutemeljene vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na (prekratek) rok za oddajo ponudbe. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je v nasprotju s 24. členom ZJN-1 razpisno dokumentacijo lahko dvignil šele 9 dni po objavi predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu ter da je naročnik na ta način skrajšal že tako kratek rok za oddajo ponudb in mu na ta način onemogočil, da bi pripravil pravilno ponudbo. Vlagatelj še ugotavlja, da v skladu z 59. členom ZJN-1, splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.
Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa so v danem primeru potencialni ponudniki lahko dvignili razpisno dokumentacijo šele dne 06.07.2004, čeprav je bil javni razpis za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS objavljen že dne 28.06.2004. Naročnik je na ta način (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 24. členom ZJN-1 (Dostop do razpisne dokumentacije), ki določa, da mora naročnik od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik je tako potencialnim ponudnikom izročil razpisno dokumentacijo šele 8 dan po objavi razpisa v Uradnem listu RS, vendar pa je naročnik opisano kršitev saniral tako, da je za 11 dni podaljšal rok za predložitev ponudb, spremembo roka pa objavil v Uradnem listu RS.
Postopek oddaje javnega naročila, ki je predmet obravnavanega revizijskega postopka, se vodi ko odprti postopek po 18. členu ZJN-1. Roki za predložitev ponudb v odprem postopku so določeni v 59. (Splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku) in 60. členu ZJN-1 (Skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku). Pri določanju rokov za oddajo ponudb torej naročnik ni avtonomen, temveč mora upoštevati pravila zakona, kar pomeni, da je za predložitev ponudb dolžan določiti najmanj minimalne roke, lahko pa določi tudi daljše roke. Pravila o minimalnih rokih so določena v interesu ponudnikov, da pripravijo pravilne ponudbe. ZJN-1 v prvem odstavku 58. člena ZJN-1 namreč zahteva, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo, v drugem odstavku pa nalaga naročniku, da mora predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno. Primernost roka za predložitev ponudb se torej ne presoja glede na (ne)zmožnost konkretnega ponudnika, temveč po objektivnih kriterijih.
V obravnavanem primeru je naročnik predmetni javni razpis objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Drugi odstavek 56. člena ZJN-1 določa: " Če je javni razpis objavljen v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti."
Navedeno pomeni, da mora naročnik zakonske (minimalne) roke vedno preračunati na konkretni datum in/ali jih šteti (v konkretnem primeru) od dneva, ko je odposlal zahtevo za objavo javnega razpisa v Uradno glasilo Evropskih skupnosti.
Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (in iz prejetih dodatnih obvestil) je naročnik odposlal zahtevo za objavo predmetnega javnega razpisa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 24.06.2004.
ZJN-1 v 59. členu (Splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku) določa, da v primeru, če je naročnik objavil javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo, v prvem odstavku 60. členu (Skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku) pa, da se rok za predložitev ponudb iz predhodnega člena lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki mora omogočati pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni.
Kot izhaja iz prej navedenih zakonskih določb se splošni 52 dnevni rok, ki je naveden v 59. členu, torej lahko skrajša ob upoštevanju, da mora tako skrajšani rok (še vedno) omogočati pripravo pravilne ponudbe in ob predpostavki, da je le-ta daljši od 36 dni (torej, da je dolg najmanj 37 dni).
Kot izhaja iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je torej naročnik v obravnavanem primeru odposlal zahtevo za objavo javnega razpisa v Uradno glasilo Evropskih skupnosti dne 24.06.2004, medtem ko je (z upoštevanjem podaljšanega roka za oddajo ponudb, torej roka, ki ga je naročnik podaljšal zaradi kršitve prvega odstavka 24. člena) kot rok za oddajo ponudb določen dan 09.08.2004. Izračun teka omenjenega roka pokaže, da je med dnem oddaje objave Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti ter zadnjim dnem za oddajo ponudb 46 dni.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da je naročnik pri določitvi roka za oddajo ponudb uporabil določbo prvega odstavka 60. člena ZJN-1 in določil rok, ki je daljši od 36 dni od dneva, ko je poslal v objavo javni razpis (s čimer je bil vlagatelj seznanjen v objavi javnega razpisa, kamor je naročnik v rubriko IV.3.3.) "Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje med drugim zapisal: "37 dni od odposlanja obvestila do 12. ure"). Pri tem je bilo potrebno upoštevati zlasti tudi dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnih specifičnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati zatrjevano kršitev in/ali njegovo ugotovitev, da mu postavljen rok ni omogočal oddajo pravilne ponudb. Vlagatelj v ta namen namreč ni ponudil nobenih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), s katerimi bi se morebitna naročnikova kršitev lahko dokazala oziroma na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila njegovo navedbo in posledično sprejela drugačno odločitev v tem delu revizijskega zahtevka. Vlagatelj je v zvezi s slednjim navedel le, da je lahko dvignil razpisno dokumentacijo šele dne 06.07.2004, o čemer pa se je Državna revizijska komisija v tej obrazložitvi že izrekla.

Kar zadeva vlagateljevo trditev, da bi moral naročnik, skladno s 27. členom ZJN-1 v razpisu navesti ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila, je potrebno ugotoviti, da ZJN-1 objave ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila sicer ne prepoveduje, vendar pa tudi ne določa, da bi moral naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (drugi odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v sami razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 23. člena ZJN-1). Ocenjena vrednost javnega naročila je, v skladu s 4. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 21. člena ZJN-1, eden od elementov sklepa o začetku postopka, ki pa je interni akt naročnika. V obravnavani zadevi je Državna revizijska komisija ugotovila, da sklep o začetku postopka (dokument št 3511-8/2004-5, z dne 27.05.2004) vsebuje vse elemente iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika, vključno z navedbo ocenjene vrednosti javnega naročila. Ob opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagateljevi očitki, ki zadevajo domnevne nepravilnosti v zvezi z določitvijo ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila, niso utemeljeni.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vseh tistih vlagateljevih očitkov, ki jim je naročnik tekom revizijskega postopka ugodil (s sklepom št. 3511-8/2004-62, z dne 09.08.2004) in odločil, da bo glede le-teh pripravil spremembo razpisne dokumentacije in (hkrati), da bo določil nov rok za oddajo ponudb. To so vsi tisti vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na točke V, XXVI (in z le-to posredno tudi na vlagateljev očitek, ki se nanaša na določitev edinega merila v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, to je merila "najnižja primerljiva ponudbena cena") in XXXI. Splošnih navodil ponudnikom (razen očitka, ki se nanaša na XXIII. točko Splošnih navodil ponudnika, ki ga je naročnik zavrnil kot neutemeljenega in ga Državna revizijska komisija obravnava v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) ter na naročnikov odgovor na vprašanje št. 3, ki ga je slednji posredoval vsem potencialnim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo dne 27.07.2004 (z dopisom št. 3511-8/2004-52) in se nanaša na rok veljavnosti garancije za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgoraj navedenim še ugotavlja, da bo moral torej naročnik, v skladu svojimi ugotovitvami iz sklepa št. 3511-8/2004-62, z dne 09.08.2002, spremeniti razpisno dokumentacijo, določiti nov rok za oddajo ponudb ter o tem obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in hkrati objaviti nov rok za oddajo ponudb na način, kot je bil objavljen razpis (peti odstavek 25. člena ZJN-1).

Naročnik je v XXIII. točki Splošnih navodil ponudnikom zapisal: "Naročnik lahko na podlagi diskrecijske pravice zahteva od vsakega ponudnika razlago ponudbe, vključno z razčlembo cen, če je to potrebno za preizkus, ocenjevanje in primerjavo ponudb. Zahteva mora biti ponudniku posredovana pisno, prav tako pa tudi odgovor ponudnika naročniku.".
Med strankama v tem postopku je spor v tem, ali je zgoraj citirana točka iz razpisne dokumentacije skladna s 54. členom ZJN-1. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da le-ta ni v nasprotju z določbo 54. člena ZJN-1 in da si bo z izpodbijanim navodilom iz razpisne dokumentacije lahko zgolj odpravil dvome in nejasnosti v ponudbah, ne da bi pri tem nedopustno posegel v vsebino ponudb, vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da je le-ta zapisana v nasprotju s 54. členom ZJN-1 in/ali, da sme naročnik v primeru nejasnosti zahtevati le pojasnila, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene.

ZJN-1 v prvem odstavku 54. člena izrecno določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili in da ne sme zahtevati dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.
Iz navedene zakonske določbe izhaja, da po poteku roka za predložitev ponudb le-teh ni dovoljeno spreminjati. V fazi pregleda, vrednotenja in primerjave ponudb lahko naročnik od ponudnikov zahteva (le), da (v roku, ki ni daljši od osmih dni) dopolnijo in pojasnijo tiste dokumente, ki so jih že predložili v ponudbo. Naročnik mora pri tem paziti, da ne zahteva, dovoli ali ponudi kakršnekoli spremembe ponudbe, vključno s spremembo cene in take spremembe, ki bi iz nepravilne ponudbe le- to naredile pravilno.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija naročnik z izpodbijanim besedilom iz razpisne dokumentacije ni ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1, saj je z le-tem predvidel zgolj morebitno razlago in/ali pojasnilo (že) predložene ponudbe, vključno z razčlembo (že) ponujenih cen in z le-tem ni dopustil spreminjanja ponudb.
Ob opisanemu Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagateljevi očitki tudi v tem delu revizijskega zahtevka niso utemeljeni in pritrjuje naročniku v tem, da si je z izpodbijano točko iz razpisne dokumentacije skušal zagotoviti (le) možnost, da bi v primeru nejasnosti posamezne ponudbe le-te odpravil, ne da bi s tem posegel v samo vsebino ponudbe.

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške plačane takse v višini 200.000,00 SIT, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečanih za 20% DDV in 1% materialnih stroškov.

Kot izhaja iz naročnikovega sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo (sklep št. 3511-8/2004-62, z dne 09.08.2004), je naročnik vlagatelju priznal stroške v višini 468.640,00 SIT. Državna revizijska komisija je odločitev naročnika o zahtevi za povrnitev stroškov prevzela v svojo odločitev, ker je le-ta, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN izvršilni naslov in ker naročnik vlagatelju v primeru zamude ni priznal (tudi) zahtevanih zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti do plačila. Višja strokovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26.08.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran